Jedro

Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba v zavrnilnem delu (2. točka izreka) spremeni tako, da se prisojena odškodnina iz naslova nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zviša za 200.000,00 SIT (tako da je tožena stranka sedaj dolžna plačati tožniku 821.422,00 SIT in sicer iz naslova nepremoženjske škode znesek 761.422,00 SIT), v odločitvi o pravdnih stroških (3. točka izreka) pa tako, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 46.960,00 SIT pritožbenih stroškov, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku znesek 621.422,00 SIT in sicer iz naslova nepremoženjske škode znesek 561.422,00 SIT in iz naslova premoženjske škode znesek 60.000,00 SIT, vse z zamudnimi obrestmi in sicer po 13,5% obrestni meri od 1.1.2002 do 27.6.2003, od 28.6.2003 dalje do izdaje sodbe sodišča prve stopnje pa po 17% obrestni meri, nato pa zakonske zamudne obresti od dneva izdaje sodbe prve stopnje do plačila, v 15 dneh (točka 1. izreka); tožbeni zahtevek nad zneskom

621.422,00 SIT je zavrnilo (točka 2. izreka) in odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku

31.395,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe prve stopnje do plačila, v 15 dneh.

Zoper zavrnilni del sodbe in zoper odločitev o stroših postopka, se tožeča stranka pravočasno pritožuje iz "vseh pritožbenih razlogov" in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni v skladu s pritožbenimi trditvami. Meni, da je odškodnina, ki jo je sodišče prisodilo tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, prenizka in ni v skladu s sodno prakso ter ne ustreza naravi in teži poškodbe, glede na poklic oziroma delo tožnika. Strinja se z ugotovitvami izvedenca medicinske stroke glede obsega poškodb ter zmanjšanja življenjske aktivnosti v zvezi s tem. Pri tožniku je šlo za težko poškodbo struktur desne rame, kar kaže tudi to, da je izvedenec ugotovil, da je pri tožniku podana 10% invalidnost po Tabelah tožene stranke. Tudi ocena trajnega zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti za oceno invalidnosti ne zaostaja, kljub temu, da je izvedenec ni ocenil, temveč je podana v najmanj enakem, če ne v višjem odstotku. Tožnik je po poklicu lovec.

Kot je sicer ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, je njegovo poklicno življenje izredno okrnjeno, saj večine delovnih nalog ne zmore več oziroma jih zmore le s povečanimi napori v okrnjenem obsegu, moteno pa je tudi njegovo socialno in športno življenje. Težave ima tudi v vsakdanjem življenju, zaradi vsega tega tožnik tudi trpi. Tožnik še ugotavlja, da sodišče pri določitvi odškodnine iz tega naslova ni upoštevalo začasnega zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti, ki so pri tožniku nastale zaradi zvina vratne hrbtenice, saj je imel bolečine v zvezi s tem ves čas zdravljenja in nekaj mesecev po njem.

Upoštevaje vse navedeno tožnik meni, da bi bila pravična denarna odškodnina iz tega naslova najmanj 1.600.000,00 SIT. Tožnik ugotavlja še, da sodišče ni pravilno odločilo o pravdnih stroških. Ne drži, da je tožnik uspel v pravdi le s 17%, uspel je z 52%. Sodišče je neupravičeno izločilo iz pravdnega uspeha tožnika pred razsojo izplačani del odškodnine v znesku 1.100.000,00 SIT. Tožba je bila vložena dne 18.3.2002, tožena stranka pa je navedeni znesek plačala šele dne 2.7.2002. Tožena stranka ni specificirala izplačanega zneska, tako, da tožnik ni mogel ustrezno zmanjšati tožbenega zahtevka.

Pritožba je delno utemeljena.

Bolečine v zvezi z zvinom vratne hrbtenice in tudi nevšečnosti med zdravljenjem zaradi tega, je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odmeri odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem (primerjaj stran 3 sodbe).

Pritožnik ostale dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z obsegom zmanjšanja njegove življenjske aktivnosti sprejema, meni pa, da je sodišče prve stopnje glede na tako ugotovljeni obseg, upoštevaje tožnikove duševne bolečine in tudi sodno prakso, prenizko odmerilo odškodnino, ko je tožniku iz tega naslova prisodilo le

800.000,00 SIT denarne satisfakcije. Po mnenju pritožnika bi bila ustrezna odškodnina iz tega naslova 1.600.000,00 SIT. Sodišču prve stopnje pritožba torej očita delno napačno uporabo materialnega prava.

Pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je bilo sodišče vezano na merila iz 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Ta pa s stopnjo bolečin (telesnih in duševnih) in strahu ter njihovo trajanje (1. odstavek 200. člena ZOR), v skladu z

2. odstavkom 200. člena ZOR pa še pomen prizadete dobrine, pri čemer odškodnina ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pri določitvi odškodnine je torej potrebno upoštevati intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, hkrati pa mora biti odškodnina določena objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo z odškodninami s primerljivo škodo. Upoštevaje vse navedeno, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti odmerilo v prenizkem znesku. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje v zvezi s funkcionalnimi posledicami škodnega dogodka, obsegom zmanjšanja življenjske aktivnosti in intenzivnostjo duševnih bolečin tožeče stranke, je primerna odškodnina iz tega naslova 1.000.000,00 SIT (tožnik je po poklicu lovski čuvaj, zaradi problema z dvigovanjem roke nad nivo rame ima težave pri opravljanju vseh del, povezanih z gibi v desni rami, tako pri svojem delu - dela s sekiro, koso, motorko, kladivom, nad 5 kg težkih bremen ne more dvigovati nad višino ramena, streljanjem, kakor pri vsakdanjem življenju in pri hobijih - ne more več tekmovati v streljanju na glinaste golobe; ocenjena invalidnost po Tabeli invalidnosti tožene stranke je 10%). V tem znesku je ustrezno upoštevana tudi bodoča škoda (203. člen ZOR).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zvišalo za 200.000,00 SIT (4. točka 358. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Glede na zvišanje odškodnine je bilo treba na novo določiti uspeh tožeče stranke v postopku. Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbe, da potem, ko je tožena stranka dne 2.7.2002 plačala del odškodnine v znesku 1.100.000,00 SIT, svojega tožbenega zahtevka ni mogla znižati. Pri svoji odločitvi je zato uporabilo isti kriterij kot sodišče prve stopnje in sprejelo tudi odmero pravdnih stroškov tako za tožečo kot za toženo stranko, ki je pritožba tudi ne izpodbija. Glede na delni uspeh pritožbe je tožeča stranka uspela s 23%, tožena stranka pa s 77% (postavljeni zahtevek 3.580.000,00 SIT, prisojeni znesek 821.422,00 SIT). Upoštevaje priznane pravdne stroške tožeče stranke 478.426,00 SIT in tožene stranke 135.816,00 SIT, praktično po pobotanju ne pride do povrnitve pravdnih stroškov, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje (2. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

Tožeča stranka je s pritožbo uspela za znesek 200.000,00 SIT. Od tega zneska je sodišče odmerilo pritožbene stroške in sicer za sestavo pritožbe 250 točk, skupaj z 20% DDV je to 300 točk, za administrativne stroške priglašenih 5 točk z 20% DDV je to 6 točk oziroma skupaj 306 točk, ob vrednosti odvetniške točke 110,00 SIT -

33.660,00 SIT. Sodna taksa za pritožbo od zneska 200.000,00 SIT znaša

13.300,00 SIT. Skupaj je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 46.960,00 SIT pritožbenih stroškov.