Jedro

V postopku odločanja o napredovanju sodnika Sodni svet ni vezan na predlog personalnega sveta; po prvem odstavku 28. člena ZSS mora Sodni svet pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih ZSS določa za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje, ti kriteriji pa so določeni v 29. členu ZSS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1873/95-7 z dne 8.3.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 9.11.1995, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo z dne 14.9.1995, s katero je odločila, da se tožnik s 5.7.1995 uvrsti v prvi naslednji plačilni razred 2,32. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, da na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik dne 24.4.1995 izvoljen v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem in socialnem sodišču v L., dne 5.7.1995 pa je dopolnil 3 leta sodniške službe po 105. členu Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, v nadaljevanju ZSS), še ni mogoče ugotavljati pogojev za njegovo napredovanje na položaj svetnika okrožnega sodišča. Zavrača tožbena zatrjevanja, da naj bi tožena stranka kršila ZSS, ker ni ravnala po predlogu Personalnega sveta Delovnega in socialnega sodišča v L., da se tožnik imenuje na položaj svetnika okrožnega sodišča. Sklicuje se na določbo 3. odstavka 27. člena ZSS, po kateri pridobi položaj svetnika okrožni sodnik pri prvem napredovanju po dopolnjenem 45. letu starosti, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje in na določbo 3. odstavka 24. člena ZSS, po kateri odloča o napredovanju sodni svet po izvedenem postopku ugotavljanja strokovnosti in uspešnosti sodniškega dela. Glede na navedeno zaključuje, da sodni svet ni vezan na mnenje niti na predlog personalnega sveta. Po ZSS je namen napredovanja iz 3. odstavka 27. člena ZSS nagraditi izjemno uspešno in kvalitetno delo sodnika, ne pa izenačitev materialnega in socialnega položaja sodnikov, kot to zmotno zatrjuje tožnik.

Tožnik vlaga pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in tožbi ugodi oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Navaja, da se ne strinja z razlago ZSS, na katero sodišče prve stopnje opira svojo odločitev. Napredovanje na položaj svetnik ni nagrada, pač pa pravica, ki je podana ob ugotovitvi, da je sodnik pri delu tako izkušen in uspešen, da izpolnjuje celo pogoje za napredovanje do najvišje možne sodniške funkcije. Zatrjuje, da v postopku odločanja o napredovanju sodni svet ne more odkloniti mnenja personalnega sveta iz razlogov, da ni mogoče ugotovljati izpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje pravilno razlaga določbe ZSS, ko navaja, da v postopku odločanja o napredovanju sodni svet ni vezan na predlog personalnega sveta. Po 1. odstavku 28. člena ZSS mora sodni svet pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih ZSS določa za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje. Po teh kriterijih, ki so določeni v 29. členu ZSS, se ocenjuje sodniško delo glede na strokovnost in delovne sposobnosti in osebne kvalitete, ki jih sodnik izkazuje s sodniškim delom. Napredovanje je pravica, ki izhaja iz sodniškega dela, izenačitev položaja sodnikov, ki so pred izvolitvijo dalj časa opravljali delo, ki je po 105. členu ZSS izenačeno z delom sodnika, pa se v skladu s 3. odstavkom 49. člena ZSS opravi z uvrstitvijo v plačilni razred ob njihovi izvolitvi. Namen uvedbe napredovanja v naziv svetnik je v zagotovitvi enakih možnosti sodniške kariere, ker je napredovanje na višje sodniško mesto pogojeno s številom praznih sodniških mest na sodiščih višjega položaja. Glede na takšen namen, mora biti za napredovanje v naziv svetnik izkazano izjemno uspešno in kvalitetno sodniško delo v daljšem času. Takšne ocene sodniškega dela pa, tudi po presoji pritožbenega sodišča, še ni bilo mogoče izdelati za tožnika, glede na ugotovitve, da je bil tožnik dne 24.4.1995 izvoljen v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem in socialnem sodišču v L., dne 5.7.1995 pa je dopolnil 3 leta sodniške službe po 105. členu ZSS. Glede na navedeno niso utemeljeni pritožbeni ugovori, s katerimi pritožnik zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na napačno razlago določb ZSS.

O pritožbenem razlogu zmotne ali nepolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče ni odločalo, ker za takšno odločanje v ZUS ni pogojev. Po 5. odstavku 72. člena ZUS je ta pritožbeni razlog dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja, pač pa je odločilo na seji, na podlagi dejanskih okoliščin, ki jih je ugotovila tožena stranka.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.