Jedro

Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je dovoljeno zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A., rojenemu ... 1981, v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (1. točka izreka) in da se ga zadrži na zdravljenju pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v ... še do vključno 8. 8. 2022 (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila zadržana oseba (v nadaljevanju udeleženec) po svojem pooblaščencu. Navaja, da zakonski pogoji za zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom niso izpolnjeni. Zlasti ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Udeleženec je bil na zdravljenje sprejet 9. 6. 2022 zaradi incidenta v trgovini B. Kradel je meso, govoril o bunkerjih v trgovini ter da je meso človeško. Podaljšanje zdravljenja je predlagano, ker je umaknil soglasje in ker je bil na oddelku jezav in nanašalen na zdravnike. Prišlo je tudi do incidenta, ko je razbil daljinca, ko se mu je približal drug pacient. Z ničemer od navedenega ni mogoče prepričljivo utemeljiti, da udeleženec huje ogroža svoje življenje ali življenje drugih, da huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Pred zadnjo hospitalizacijo je odtujil v trgovini nekaj izdelkov, ker je bil lačen in podhranjen, kar ni huje ogrožajoče. Ocena oddelčnega zdravnika in izvedenke, da je pri udeležencu heteroagresivni izbruh zgolj vprašanje časa, je le domneva, ki za izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ne zadošča. Tudi če bi bila pravilna, ne zadošča za zaključek, da gre pri tem za ogrožanje zdravja oz. nevarnost povzročanja hude premoženjske škode. Tudi če bi držalo, da si udeleženec ob nezdravljeni bolezni povzroča socialno škodo zaradi grožnje deložacije iz bivalne enote C., to ne more predstavljati podlage za to, da se osebo proti lastni volji zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom. Pomembna je tudi okoliščina, da je bil udeleženec na dan pregleda jasne zavesti, da je bil pripravljen na miren pogovor, na katerega je potrpežljivo čakal. Ni bil ne avto ne hetero agresiven. Takšno vedenje kaže, da bi bilo vzroke in ogrožanja mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člen Ustave RS).1 Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Sodišče prve stopnje je po izvedbi z zakonom predpisanega postopka, v katerem so bila po mnenju pritožbenega sodišča pravilno in popolno ugotovljena tudi vsa za odločitev potrebna dejstva, pravilno zaključilo, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za podaljšanje zadržanja na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, predvsem na podlagi mnenja izvedenke psihiatrične stroke, ugotovilo, da je pri udeležencu že vsaj od leta 2013, ko je bil prvič zdravljen v UPK, prisotna huda in kronična duševna motnja, in sicer paranoidna oblika shizofrenije. Druga hospitalizacija je bila februarja 2022, ko je prišlo do poslabšanja duševne motnje. Do tokratne hospitalizacije je prišlo zaradi incidenta v B., ko je udeleženec kradel meso, govoril, da je meso človeško in o bunkerjih v trgovini. Kljub intenzivnemu zdravljenju njegovo psihično stanje ostaja poslabšano, verjetno tudi na račun že kronificirane blodnjave simptomatike. Prišlo je tudi do heteroagresivnih prebojev. Pri zdravljenju slabo sodeluje, je jezav, kratkostičen, še vedno se nakazujejo psihotično preoblikovane blodnjave interpretacije dogajanja. Po mnenju izvedenke zaradi bolezenskega doživljanja obstaja visoko tveganje heteroagresivnih prebojev, istočasno pa udeleženec zaradi nezdravljene duševne motnje hudo ogroža svoje zdravje, saj se bolezen kronificira in povzroča nepopravljive spremembe v možganih. Opustitev zdravljenja lahko vodi v hudo invalidizacijo udeleženca ter hudo trajno poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja. Pod vplivom bolezni si udeleženec v tem trenutku povzroča hujšo zdravstveno škodo tudi z očitno neurejeno prehrano, ki se kaže v prenizki telesni teži. Zaradi akutne faze bolezni je pri udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Do bolezni nima uvida, zato je po oceni izvedenke edina možnost podaljšanje zdravljenja oziroma zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom za šest tednov. Prepuščen sam sebi bi zdravljenje prekinil, odločitev za to pa zaradi vpliva bolezni ni plod njegove svobodne volje.

7. Ne gre torej za to, kot skuša prikazati pritožba, da bi sodišče prve stopnje utemeljilo izpolnjenost pogoja iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr (le) z incidentom v trgovini ali razbitjem daljinca med zdravljenjem. Udeleženec trenutno huje ogroža svoje zdravje zaradi nezdravljene duševne motnje, ki se že kronificira, zaradi odklanjanja terapije (po prejšnjem odpustu je prenehal z jemanjem zdravil) pa prihaja že do bolezenskih sprememb v možganih. Heteroagresivni preboji so zaradi preteklih izkušenj zdravstvenega osebja z udeležencem med zdravljenjem realna nevarnost in ne le domneva izvedenke. Zaradi akutne faze bolezni je udeleženec trenutno v vedenju in mišljenju tako dezorganiziran, da ni sposoben poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, zato bi tudi deložacija iz bivalne enote C., do katere bi prišlo ob nezdravljeni bolezni, huje ogrožala zdravje udeleženca.

8. Neprepričljiv je tudi pritožbeni argument, da potrpežljivost in mirnost udeleženca med čakanjem na pogovor na dan pregleda kaže na to, da bi bilo vzroke in ogrožanja mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Že med tem istim pogovorom je udeleženec zanikal, da bi imel duševne težave. Po hospitalizaciji v februarju 2022, ko se je njegovo stanje stabiliziralo in je bil odpuščen v zadovoljivi remisiji, je bil podan predlog za nadzorovano obravnavo, vendar je opustil jemanje zdravil in je ponovno prišlo do akutnega poslabšanja psihičnega stanja. Tudi po mnenju izvedenke je pri udeležencu zaradi akutne bolezni hudo motena presoja realnosti, zaradi bolezni je tudi neuvideven do svojega stanja in bi zdravljenje takoj prekinil. Po mnenju izvedenke je podaljšanje zadržanja potrebno tudi zato, ker udeleženec zaradi kronificirane duševne motnje ob vsakokratnem poslabšanju bolezni potrebuje bolj intenzivno medikamentozno zdravljenje z zdravili v visokih dozah, ker so se znaki bolezni že učvrstili. Če trenutna terapija ne bo uspešna, bo treba uvesti antipsihotik, ki se uporablja za trdovratne oblike bolezni, kar pa se lahko izvaja le pod zdravniškim nadzorom in postopoma, kar je možno le na oddelku in ne na primer v nadzorovani obravnavi.

9. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 Sklep VSRS II Ips 111/2015 z dne 14. 5. 2015.