23. 11. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sonyja Globokarja, Zagorje ob Savi, na seji 23. novembra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), kolikor je ta določal odstotke za odmero starostne pokojnine v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019, in izrecno noveli ZPIZ-2, kolikor sta posegli v ureditev odstotkov za odmero starostne pokojnine, uveljavljeno 1. 1. 2013, tj. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19 – v nadaljevanju ZPIZ-2G) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/21 – v nadaljevanju ZPIZ-2I). Pobudnik meni, da je bila ureditev t. i. odmernih odstotkov iz izpodbijanih predpisov, ki je od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2022 določala različne odstotke za odmero starostne pokojnine za moške in ženske, v neskladju s prvim odstavkom 14. člena Ustave, ker je določala nižje odmerne odstotke za moške, ki so se upokojili v tem obdobju. Navaja, da so bile pokojnine, odmerjene moškim v navedenem obdobju, bistveno nižje od pokojnin, odmerjenih ženskam, prav tako pa so bile bistveno nižje tudi od pokojnin, odmerjenih moškim od 1. 1. 2023 dalje. Zato naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju tudi z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Neskladje z navedeno določbo pa naj bi bilo podano tudi zato, ker naj bi bili moški, ki so se upokojili v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019, tudi v slabšem položaju kot moški, ki so se upokojili v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022. V navedenem obdobju naj bi bili v skladu s spremembami, uveljavljenimi z ZPIZ-2G in ZPIZ-2I, odstotki za odmero pokojnin namreč že višji kot v predhodnem obdobju. Pobudnik zatrjuje še neskladje izpodbijane ureditve s 14. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) in 21. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 202, 7. 6. 2016).

2.Ureditev odstotkov za odmero starostne pokojnine v izpodbijanih predpisih, za katero pobudnik trdi, da je bila protiustavna, v času vložitve pobude ni več veljala. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

3.Ureditev odstotkov za odmero starostne pokojnine ne učinkuje neposredno. O pravici do pokojnine odloča Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) v postopku, kot ga urejata ZPIZ-2 in Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP). Sodno varstvo zoper odločitve Zavoda pa je v skladu z določbami Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr. – ZDSS-1) zagotovljeno v socialnem sporu. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je prenehal veljati že pred vložitvijo pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora ustavni pritožnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. Pobudnik tega ni storil in tudi pobuda o tem molči. Nepravočasna oziroma zamujena ustrezna pravna aktivnost Ustavnemu sodišču tako preprečuje vsebinsko presojo tudi, če bi predpis še nespremenjeno veljal. Iz teh razlogov pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik