Jedro

Vročevalec po določbi 141. člena ZPP/77 lahko vroči pisanje osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, le če ga ta hoče sprejeti. Vročevalec bi torej v obravnavani zadevi natakarici v poslovnem prostoru tožencev lahko pošiljko pustil le, če bi jo bila ta pripravljena sprejeti. Iz listine, ki se nahaja v spisu pa je razvidno, da natakarica pošiljke ni hotela prevzeti; zato vročitev ni bila pravilno opravljena. Kadar gre za nadomestno vročitev osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, namreč ni mogoče uporabiti določb o odklonitvi sprejema (144. člen ZPP/77), kar izhaja tako iz določbe drugega odstavka 141. člena, kot iz določbe 144. člena ZPP/77.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencema naložilo, da sta dolžna tožnici v 15 dneh nerazdelno plačati 331.878,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.1.1996 do plačila in ji povrniti 123.744,50 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.3.1999 dalje. V preostanku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper takšno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) pravočasno pritožujeta toženca. V pritožbi navajata, da na narok za glavno obravnavo nista bila pravilno vabljena. Toženca živita na naslovu 23, kjer imata prijavljeno stalno bivališče in kjer je sedež podjetja v katerem sta zaposlena. Naslov 19 je napačen. Toženca sta le solastnika poslovnega prostora na 19. Ker tožencema vabilo ni bilo vročeno, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, saj tožencema ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je podana bistvena kršitev določb postopka po 354. členu ZPP/77. Pritožnika še navajata, da je bilo zaradi bistvene kršitve določb postopka dejansko stanje v obravnavani zadevi zmotno in nepopolno ugotovljeno. Toženca sta za adaptacijo najela podjetje d.o.o. iz Ljubljane, ki je izdelalo tehnično dokumentacijo in v skladu z obstoječimi predpisi izvedlo vsa dela. Iz mnenja ZAG Ljubljana izhaja, da je lahko vzrok poškodb pri tožnici tudi zunanja ureditev okolice objekta ali izsuševanje terena. Toženca se zato sprašujeta ali so gradbena dela, ki sta jih izvajala, vzrok za kakršnokoli škodo pri tožnici. Menita, da je bolj verjetno, da je škoda nastala zaradi izsuševanje terena in gradbenih del ob obeh straneh hiše. Zaradi navedenega pritožnika predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V skladu z določbo 359. člena ZPP/77 je bila pritožba vročena tožnici, ki je predlagala njeno zavrnitev. Pritožba je utemeljena. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje je namreč narok dne 17.3.1999 opravilo v odsotnosti tožencev, čeprav na narok nista bila (pravilno) vabljena. V skladu z določbo prvega odstavka 140. člena ZPP/77 se vroča ... v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, kateremu naj se vroči... Sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni imelo nobenega podatka na podlagi katerega bi lahko sklepalo, da je naslov 19 naslov stanovanja ali delovnega mesta tožencev. Po posebni odločbi sodišča bi bilo sicer vročitev mogoče opraviti tudi na omenjenem naslovu (določba drugega odstavka 140. člena ZPP/77), toda ob upoštevanju določb 142., 141. in 144. člena ZPP/77. Pri vročitvi vabila za narok za glavno obravnavo dne 17.3.1999 pa omenjene določbe niso bile pravilno uporabljene. Vabilo za glavno obravnavo mora biti stranki (zaradi pomembnosti in zaradi zagotovitve načela kontradiktornosti v postopku) vročeno osebno, torej po določbah 142. člena ZPP/77. Vročevalec je pravilno, ko naslovnikov ni našel, obvestilo (naj bosta določen dan ob določeni uri na svojem delovnem mestu, da prejmeta pisanje) pustil osebi, ki je zaposlena na tistem mestu (natakarici). Ker niti potem ni našel naslovnikov, bi moral vročevalec ravnati po določbi 141. člena ZPP/77 in bi lahko vročil pisanje osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če bi ga ta hotela sprejeti. Vročevalec bi torej natakarici v poslovnem prostoru tožencev lahko pošiljko pustil le, če bi jo bila ta pripravljena sprejeti. Iz zaznamka vročevalca, ki se nahaja v spisu (list. št. 58), pa je jasno razvidno, da natakarica pošiljke ni hotela prevzeti; zato vročitev s tem, ko je vročevalec pisanje pustil v lokalu, ni bila pravilno opravljena. Kadar gre za nadomestno vročitev osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, namreč ni mogoče uporabiti določb o odklonitvi sprejema (144. člen ZPP/77), kot izhaja tako iz določbe drugega odstavka 141. člena, kot iz določbe 144. člena ZPP/77. Ker torej tožencema vabilo na narok za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno, je bila storjena očitana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo prvega odstavka 369. člena ZPP/77 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrača istemu sodišču, da opravi novo glavno obravnavo. Glede na zgoraj navedeno, pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja posebej ne odgovarja, saj v tej fazi postopka niso odločilnega pomena. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP/77. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/99) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90 in Ur. l. RS 55/92).