15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 231/2003 z dne 6. 5. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 211/2002 z dne 14. 1. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. P 53/95 z dne 16. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil tožbo za plačilo odškodnine. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek pritožnika v celoti zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo. Pritožnik je nato vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo, dopolnitev revizije, ki je bila vložena po izteku revizijskega roka, pa je štelo za prepozno.

2.Pritožnik sodiščem očita kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker naj bi na prvi stopnji kot sodnik sodila oseba, ki je v letu 1990 opravljala poklic policijskega inšpektorja. V tej vlogi naj bi namreč v mesecu oktobru leta 1990 pritožnika prepričevala k umiku vseh obtožb v sporu s takratnim direktorjem družbe C., d. d., pri čemer naj bi mu tudi grozila. Zatrjuje, da je šele po vložitvi revizije ugotovil, da gre pri vodenju postopka na prvi stopnji za isto osebo, in na to revizijsko sodišče opozoril z dopolnilo vlogo, ki je bila vložena po preteku roka za vložitev revizije. Meni, da sodišče navedene vloge ne bi smelo šteti za prepozno, saj naj bi šlo za bistvene kršitve postopka, na katere bi moralo paziti po uradni dolžnosti. Sicer pa bi po njegovem mnenju z njo moralo ravnati kot z nerazumljivo vlogo ter pozvati prava neuko stranko, naj jo opredeli kot predlog za obnovo postopka. V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 24. 2. 2005 pa izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo Vrhovnega sodišča o dopolnilni vlogi k reviziji tudi po vsebini. Sklicuje se na razloge, ki jih je navedel v dopolnitvi revizije. Navaja, da Vrhovno sodišče teh njegovih argumentov ni upoštevalo, ker je dopolnitev revizije kot prepozno zavrglo.

B.

3.Pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave. Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je ustavna pritožba dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), temveč tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic v že vloženih pravnih sredstvih). Pritožnik je trditev, da je na prvi stopnji sodil pristranski sodnik, ki naj bi mu pred leti v vlogi policijskega inšpektorja grozil, uveljavljal šele v (prepozni) dopolnilni vlogi k reviziji, zato tega očitka v ustavni pritožbi ne more uveljavljati. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da načelo kontradiktornosti postopka zahteva aktivno vlogo strank. Naloga stranke je, da z vestnim in s skrbnim sodelovanjem v postopku ter s pravočasnim izvrševanjem procesnih dejanj poskrbi za varstvo svojih pravic. Da pritožnik tega, kar v ustavni pritožbi zatrjuje, ob vsej dolžni skrbnosti ni mogel pravočasno uveljavljati, ni izkazal. Zato tudi ni utemeljen očitek, da bi sodišče moralo njegovo dopolnitev revizije v tem delu šteti za obnovo postopka.

4.Očitek, da Vrhovno sodišče ni upoštevalo pritožnikovih argumentov iz dopolnitve revizije, bi bil lahko pomemben z vidika 22. člena Ustave. Ta očitek ni utemeljen. Ni namreč v nasprotju z navedeno ustavno pravico, da sodišče upošteva razumne prekluzivne roke za vlaganje pravnih sredstev. V nasprotju z navedeno ustavno pravico zato tudi ni stališče sodišča, da dopolnitve revizije, vložene po poteku prekluzivnega roka za vložitev revizije, ni mogoče upoštevati.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić