Jedro

Določilo 285. čl. ZPP ureja procesno vodstvo v okviru katerega pa je dolžnost predsednika senata, da med drugim skrbi tudi za to, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank v pomembnih dejstvih in da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke: 1. da je tožena stranka dolžna izvršiti naloge tožeče stranke za izvršitev nakazil v tujino v korist italijanske firme P., v skupnem znesku 306.214.258,00 XIT TS in v korist italijanske firme T., v znesku 42.622.000,00 XIT TS; 2. da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 315.510.095,00 XIT TS v tolarski protivrednosti po nakupnem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od v izreku sodbe navedenih posamičnih zneskov in njihove zapadlosti in; 3. da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti stroške pravdnega postopka.

Zoper to sodbo je tožeča stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njeno razveljavitev. V pritožbi navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni priložila "posameznih dokaznih sredstev" in posledično taki ugotovitvi sprejeta odločitev, nepravilna. Tožeča stranka je vse dokazne listine, s katerimi dokazuje v tožbi navedena dejstva in ki so v tožbi izrecno navedene, predložila že s predlogom za izdajo začasne odredbe, vloženim dne 28.02.1992, s katerim se je predmetni sodni postopek zoper toženo stranko začel. Temeljno sodišče v Kopru, Enota v Kopru je s sklepom opr.št. Rg 44/92 z dne 02.03.1992 izdalo začasno odredbo v zavarovanje terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko in tožeča stranka je nato dne 18.03.1992 vložila pri istem sodišču predmetno tožbo, s katero je upravičila izdajo te začasne odredbe. Ker je tožbo vložila pri istem sodišču, tožbi ni ponovno priložila vseh 43 dokaznih listin, niti pooblastila, ampak je izrecno zapisala: "priloge in pooblastilo v spisu Rg 44/92". Prvostopno sodišče vseh osem let teka pravdnega postopka ni zahtevalo od tožeče stranke, da predloži pooblastilo in listine, zato je bila utemeljeno prepričana, da je prvostopno sodišče takoj po prejemu tožbe predmetnemu pravdnemu spisu priključilo tudi spis opr.št. Rg 44/92, kar so mu nalagala pravila pravdnega postopka in kar je bilo običajno, saj bi jo sicer moralo pozvati vsaj, da predloži pooblastilo. Sicer pa je bilo prvostopno sodišče po določilu 289.čl. prejšnjega Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77) v fazi priprav na glavno obravnavo dolžno odločiti, kateri dokazi naj se priskrbijo za glavno obravnavo, predsednica senata pa bi morala na podlagi 286.čl. v zvezi s 4.odst. 293.čl. starega ZPP odrediti, da se listine, ki so pri sodišču, pravočasno priskrbijo. Prvostopno sodišče pa je na glavni obravnavi kršilo tudi določila 285.čl. ZPP, po katerem mora predsednik senata poskrbeti med ostalim tudi zato, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, če v spisu res ni imelo dokazil, s katerimi je tožeča stranka dokazovala svoje navedbe v tožbi. Kršeno pa je bilo tudi določilo 287.čl. ZPP, ki določa pravila izvedbe dokazov in po katerem sodišče odredi izvedbo dokazov s sklepom.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da tožeča stranka tožbenega zahtevka ni utemeljila z dokazi in je nato posledično taki ugotovitvi tožbeni zahtevek zavrnilo. Utemeljeno pa, tudi po oceni pritožbenega sodišča, opozarja tožeča stranka v pritožbi, da taka odločitev prvostopnega sodišča ni pravilna. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožeča stranka predmetno tožbo vložila dne 19.03.1992 in to kot opravičilo za pred tem izdano začasno odredbo opr.št. Rg 44/92 z dne 02.03.1992. Res je, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožeča stranka vloženi tožbi ni priložila dokaznih listin, pri čemer pa tudi drži pritožbena trditev tožeče stranke, da je ta v tožbi izrecno navedla, da so priloge in pooblastilo v spisu Rg 44/92. Drži pa tudi trditev tožeče stranke, da je takrat veljavni ZPP (Ur.l. SFRJ, št. 4/77 in drugi) določal, da je dolžan predsednik senata v fazi priprav na glavno obravnavo odločiti, kateri dokazi naj se priskrbijo za glavno obravnavo (289.čl.) in v primeru, če je treba priskrbeti spise, listine ali predmete, ki so pri sodišču odredil, naj se ti predmeti oziroma listine pravočasno priskrbijo (286.čl. ZPP). Glede na novelo ZPP-A se je sicer v Republiki Sloveniji prenehal uporabljati ZPP (Ur.l. SFRJ, št. 4/77 in naslednji), s tem pa tudi ureditev iz 286. in 289.čl. "starega ZPP". Kljub navedenemu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je bilo ravnanje sodišča prve stopnje v konkretnem primeru nepravilno tudi glede na določila sedaj veljavnega ZPP. Pritožba ima namreč prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju z določilom 285.čl. ZPP. Ta določba namreč ureja procesno vodstvo v okviru katerega pa je dolžnost predsednika senata, da med drugim skrbi tudi za to, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank v pomembnih dejstvih in da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. To pa dejansko pomeni, da je bilo sodišče prve stopnje glede na citirano zakonsko določbo dolžno najmanj pozvati tožečo stranko, da dokaze, na katere se sklicuje, predloži in bi smelo, šele v primeru, če ta tega ne bi storila, odločiti na način, kot je odločilo. Tako stališče pritožbenega sodišča pa je tudi v skladu z siceršnjim pravilom, da naj ne bi uporaba novega procesnega zakona povzročilo kakšnih negativnih posledic za stranko, ki se je predhodno zanesla na ureditev po starem zakonu in je tedaj računala, da bo kakšno procesno dejanje lahko še opravila oziroma da ji ga ni potrebno opraviti (Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili dr. Aleša Galiča in prof.dr. Lojzeta Udeta, Ur.l.; Ljubljana 2003, str.39). Ker torej pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z opisanim ravnanjem sodišče prve stopnje zagrešilo očitano mu bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1.odst. 339.čl. ZPP saj ni uporabilo določbe ZPP, konkretno 285.čl. ZPP in je to nedvomno vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, je utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (355.čl. ZPP), odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je pridržalo za končno odločbo (3.odst. 165.čl. ZPP).