Jedro

Na podlagi dodatnih zahtev končnega kupca je tožena stranka opravljala spremembe na orodju na podlagi posebnih, novih ponudb, ki jih je končnemu kupcu pošiljala tožena stranka. Navedeno ne more vplivati na podaljšanje šestmesečnega roka za grajanje skritih napak. S tem, ko je potekel šestmesečni rok, tožena stranka (prodajalec) ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po izteku tega roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke plačilo zneska 21.193,99 EUR s pripadki. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

2. V pritožbi zoper sodbo tožeča stranka uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje oziroma podrejeno: da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške, ki jih je imela z vložitvijo odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je (po nepotrebnem) izvajalo predlagane dokaze v smeri ugotavljanja podlage za zatrjevano škodo (postavitev izvedenca), saj nato zavrnitve zahtevka ni oprlo na izvedeniško mnenje, temveč je odločitev sprejelo na podlagi trditev obeh strank in listinskih dokazov v spisu. Obstoja skrite napake namreč ni presojalo po vsebini, saj je sledilo ugovoru tožene stranke, da je zaradi poteka rokov tožeča stranka izgubila pravico zahtevati povrnitev škode in zato za utemeljenost tožbenega zahtevka niso bile podane predpostavke iz 462. in 480. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).

6. Tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek na odgovornosti za skrite napake stvari (462. člena OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je na podlagi med strankama sklenjene (ustne) kupoprodajne pogodbe tožena stranka dne 18.3.2008 izročila toženi stranki orodje in da tožeča stranka ni pravočasno (v roku šestih mesecev od izročitve) obvestila tožene stranke o skriti napaki. Pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje pri tem ni upoštevalo, da orodje sploh ni bilo prevzeto, ker se ni nikoli uspešno izvedlo niti poskusno obratovanje, v redno proizvodnjo pa sploh ni bilo instalirano, saj so se napake pokazale že ob poskusnem obratovanju.

7. Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da ni mogoče šteti, da je bilo orodje izročeno kasneje (šele novembra 2008). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med strankama ni sporno, da je na podlagi dodatnih zahtev končnega kupca (A. A.) tožena stranka zanj po 18.3.208 opravljala delo (spremembe na orodju, ki jih je zahteval A.) na podlagi posebnih, novih ponudb, ki jih je končnemu kupcu pošiljala tožena stranka. Prav ima sodišče prve stopnje, da navedeno ne more vplivati na podaljšanje šestmesečnega roka za grajanje skritih napak (drugi odstavek 462. člena OZ). S tem, ko je potekel potekel šestmesečni rok iz 462. člena OZ, tožena stranka (prodajalec) ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po izteku tega roka.

8. Kljub temu da tožeča stranka ves čas poudarja, da se je preizkušanje orodja opravljalo pri končnem kupcu A. A., ne zatrjuje, da bi se zaradi tega s toženo stranko dogovorila za za daljši rok jamčevalni rok, kot to omogoča drugi odstavek 462. člena OZ.

9. Sodišče prve stopnje je, ne glede na to, da je ugotovilo, da tožeča stranka ni pravočasno grajala skritih napak, ugotavljalo, ali je tožeča stranka pravočasno (v enoletnem prekluzivnem roku, določenem v 480. členu OZ - sodišče prve stopnje je pomotoma navedlo ZPP), vložila to tožbo.

10. Tožeča stranka pojasnjuje, da tožbe res ni vložila v enem letu od obvestila o napaki, vendar pa jo je kljub temu vložila pravočasno, saj se tožeča stranka zaradi prevare na izgubo pravic ne more sklicevati (prvi odstavek 480. člena OZ). Tožeča stranka namreč trdi, trdila, da jo je tožena stranka s tem, ko je pričela odpravljati napako, prevarala.

11. Tožeča stranka je dne 22.6.2009 pregledala orodje in ugotovila, da ni popravljeno ter je zato sklenila, da bo to storila sama (Priloga A14 - zapisnik o prevzemu orodja). Najkasneje takrat je tožeča stranka vedela, da tožena ne bo popravila orodja oziroma ni imela več utemeljenega razloga za sklepanje, da bo to storila, in je zato začel teči rok za vložitev tožbe. Pravilno zato sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka s tem, ko je tožbo vložila šele 22.12.2010, zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe, s tem pa je izgubila pravice iz naslova jamčevanja za napake.

12. Pravočasno obvestilo o napaki je predpostavka prodajalčeva odgovornosti za to napako in s tem za uveljavljanje kupčevih jamčevalnih zahtevkov. Če kupec podajalca o napaki ne obvesti (ali pa ga obvesti prepozno), preneha prodajalčeva odgovornost za to napako. S tem pa prenehajo tudi kupčeve pravice (jamčevalni zahtevki), ki bi jih ta zaradi napake (na podlagi prodajalčeve odgovornosti za napake) lahko uveljavljal (drugi odstavek 462. člena OZ). Tožeča stranka (kupec) tako zato, ker ni pogojev za jamčevalne zahtevke po prvem odstavku 468. člena OZ, ni upravičen zahtevati odškodnine zaradi napak prodane stvari, prav tako tudi ne more uspeti z zahtevkom za znižanja kupnine.

13. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na navedeno zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi tožeče stranke niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP). Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na tožbo. Ker njenih stroškov glede na vsebino odgovora ni mogoče šteti za stroške, potrebne za pravdo (prvi odst. 165. člena ZPP v zvezi s prvim odst. 155. člena ZPP), jih bo morala nositi sama.