Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker premoženje, ki je v lasti tožnikovega družinskega člana, presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, je utemeljena zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
1.Tožba se zavrne.
2.Tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 7. 1. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. I K 9993/2009. Kot ugotavlja organ za brezplačno pravno pomoč, živi prosilec v družinski skupnosti skupaj z ženo A. in otrokoma B. in C. Prosilec je skupaj z ženo Dobrušo lastnik hiše na naslovu ..., vsak do 1/2), ki v naravi predstavlja stavbo, stoječo na parc. št. 916, k.o. ... Prav tako je tudi lastnik do 1/2 nepremičnine parc. št. 183/4 k.o. ... Žena A. je lastnica stanovanja št. 5 na naslovu ..., v izmeri 70,80 m2, parc. št. 1984 k.o. ..., vpisanega pri podvložku ... Iz priloženega Sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja z dne 14. 12. 2005 je razvidno, da sta zakonca – tožnik in A. navedeno stanovanje na ... sporazumno ocenila na tedanjo vrednost 7.800.000,00 SIT (32.548,82 €). V skladu z določilom prvega odstavka 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur, list RS št. 3/07- UPB2) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar glede na višino osnovnega zneska minimalnega dohodka na dan vložitve prošnje (229,52 €) znaša 13.771,20 €. Organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega oziroma subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoč ni upošteval stanovanjske stavbe, katerega lastnika sta vsak do polovice prosilec in njegova žena ter nepremične, katere lastnik je prosilec do 1/2 – parc. št. 183/4 k. o. ..., saj že vrednost ženinega stanovanja št. 5 na naslovu ... (v višini 32.548,82 €) presega limitirani znesek 13.771,20 €. To premoženje, ki se v skladu z določilom prvega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP, upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki znaša 13.771,20 €, kar utemeljuje zavrnitev predmetne zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da prosilec ne izpolnjuje že finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je ugotavljanje objektivnega pogoja odpadlo, saj morata biti, na podlagi določb ZBPP, oba pogoja izpolnjena kumulativno.
Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, saj imata z ženo razdeljeno skupno premoženje in je njegova žena izključna lastnica stanovanja na naslovu ... Tega ločenega premoženja organ za BPP ne bi smel upoštevati. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo, tožena stranka pa mu je dolžna povrniti povzročene stroške postopka v višini 350,00 € .
Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga po 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP, po katerih se brezplačna pravna pomoč kljub dejstvu, da so sicer drugi pogoji izpolnjeni, ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki presega višino (cenzus) 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar v obravnavanem primeru (na dan vložitve prošnje) znaša 13.771,20 € (osnovni znesek minimalnega dohodka namreč znaša 229,52 €).
Kot je razvidno že iz citirane določbe 23. člena ZSV (ki se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči uporablja na podlagi določbe 14. člena ZBPP) se torej ugotavlja premoženje in prihranke družine, ne le vlagatelja prošnje za BPP. Dejstvo, da je tožnikova žena lastnica predmetnega stanovanja na naslovu ... v izmeri 70,80 m2 v vrednosti 32.548,82 € v zadevi ni sporno, njegova vrednost pa izhaja iz navedenega Sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja z dne 14. 12. 2005. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, organ za brezplačno pravno pomoč drugega tožnikovega premoženja ni upošteval iz razloga, ker že upoštevano stanovanje bistveno presega naveden cenzus 13.771,20 €.
Glede na navedeno (citirane določbe 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP) je neutemeljen tožbeni ugovor, da Organ za BPP premoženja tožnikove žene ne bi smel upoštevati.
Ker torej navedeno premoženje, ki je v lasti tožnikovega družinskega člana, presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, to v obravnavanem primeru že samo po sebi, brez ugotavljanja nadaljnjih pogojev za dodelitev BPP, utemeljuje zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožbeni ugovor, da Organ za BPP premoženja tožnikove žene ne bi smel upoštevati, pa je, upoštevaje citirane določbe 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP, neutemeljen.
Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).
Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.