- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 543/2007
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.543.2007 Civilni oddelek
Povzetek
- Kaznovanje izvedenca z denarno kaznijoAli je prvostopno sodišče pravilno izreklo denarno kazen izvedencu in ali so bili upoštevani vsi relevantni dejavniki pri določanju višine kazni?
- Sodelovanje izvedenca s sodiščemAli je izvedenec dejansko sodeloval s sodiščem in ali je to vplivalo na odločitev o kazni?
- Obrazložitev višine kazniAli je prvostopno sodišče ustrezno obrazložilo višino izrečene kazni?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru kaznovalo izvedenca s 1.250 EUR denarne kazni, ker v dodatnem roku ni izdelal izvedenskega mnenja in se niti ni opravičil, tako ravnanje pa ovira delo sodišča. Zoper sklep se pritožuje izvedenec in prosi za oprostitev kazni, saj je že pred pritožbo dostavil tudi izvedensko mnenje. Sodišče naj pri tem upošteva, da je v isti zadevi že izdelal izvedensko mnenje in tri dopolnitve, da je torej s sodiščem sodeloval. Upošteva naj se tudi specifičnost strank in zahtevnost postopka. Problem je bil v zadostni neprekinjeni količini časa, saj je mnenje lahko izdelal le v enem postopku in ne fazno. Ob morebitnem vztrajanju na izrečeni kazni pa naj sodišče upošteva višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca.
Pritožba je utemeljena.
Izpodbijani sklep temelji na določbi 248. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki omogoča sodišču, da denarno kaznuje izvedenca z denarno kaznijo do 300.000,00 SIT (1.251,88 EUR), če brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. Prvostopno sodišče se je odločilo za kaznovanje izvedenca s praktično najvišjo možno kaznijo. Pritožnik navaja, da glede na potek in zahtevnost dosedanjega postopka ni mogoče govoriti o tem, da s sodiščem ni sodeloval, sodišče naj upošteva tudi višino prejetih honorarjev in višino osebnega dohodka izvedenca. Vse našteto bi lahko vplivalo najmanj na višino izrečene kazni, vendar pritožbeno sodišče odločitve prvostopnega sodišča o višini kazni ne more preveriti, saj sklep o tem nima razlogov. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in vrniti v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). V ponovljenem postopku mora sodišče zadevo oceniti tudi z vidika drugega odstavka 248. člena ZPP in če se bo odločilo za kaznovanje, obrazložiti višino kazni.