Jedro

V stečajnem postopku se odloča s sklepom ali z odredbo. Med zadevami, ki so lahko predmet odločitev dveh organov stečajnega postopka ni odločitev o materialnopravnem vprašanju glede pravic posameznih vrst upnikov v stečajnem postopku. Pravno pravilo namreč tudi po procesni teoriji ni "zadeva", o kateri sodišče sodi oziroma odloča, pač pa je predmet odločanja le konkretna, iz dejanskega stanja izvirajoča in v pravovarstvenem zahtevku zatrjevana pravna posledica. Izrek sodne odločbe je ponovitev pravne norme za konkretni primer in mora biti subjektivno in objektivno določen ter izvršljiv.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da imajo upniki, ki imajo svoje terjatve zavarovane z ločitveno pravico, pri poplačilu svojih terjatev prednost pred upniki stečajne mase, ki so poslovno sodelovali s stečajnim dolžnikom tekom nadaljevanja proizvodnje. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožil upnik C. d.d. Uveljavljal je vse pritožbene razloge in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožnik meni, da je napadena odločitev napačna, ker je v nasprotju z določbo 136. čl. ZPPSL, po kateri imajo upniki stečajne mase, ki so poslovno sodelovali s stečajnim dolžnikom tekom nadaljevanja proizvodnje, pri poplačilu svojih terjatev prednost pred upniki, ki imajo svoje terjatve zavarovane z ločitveno pravico. Pritožba je utemeljena, čeprav iz drugih razlogov. Pri odločanju o pritožbi je sodišče druge stopnje uporabilo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in lividaciji, objavljenega v Ur. l. SFRJ, št. 84/89 (v nadaljevanju: ZPPSL/89), ker se je v tej stečajni zadevi stečajni postopek zoper dolžnika začel dne 25.10.1993 (1. odst. 196. čl. ZPPSL/93). V stečajnem postopku se odloča s sklepom ali z odredbo (1. odst. 9. člena ZPPSL/89). Zakon vsebuje izrecne določbe, s katerimi razmejuje pristojnosti stečajnega senata in stečajnega sodnika (glej 55. in 56. čl. ZPPSL/89). Med zadevami, ki so lahko predmet odločitev teh dveh organov stečajnega postopka, ni odločitev o materialnopravnem vprašanju glede pravic posameznih vrst upnikov v stečajnem postopku. Pravno pravilo namreč tudi po procesni teoriji ni "zadeva", o kateri sodišče sodi oziroma odloča, pač pa je predmet odločanja le konkretna, iz dejanskega stanja izvirajoča in v pravovarstvenem zahtevku zatrjevana pravna posledica. Izrek sodne odločbe je ponovitev pravne norme za konkretni primer in mora biti subjektivno in objektivno določen ter izvršljiv. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi moral stečajni senat odločiti o konkretnem pravovarstvenem zahtevku pritožnika C. d.d. Nasprotno, iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi bil odgovor na "zahtevo za pojasnilo o poplačilu terjatev upnika S. d.o.o.". Iz vsebine izpodbijanega sklepa še izhaja, zakaj naj bi bilo "stališče" upnika (očitno družbe S.) neutemeljeno. Napadena odločitev torej ni odločitev o postavljenem pravovarstvenem zahtevku, pač pa, kot se izrek glasi, odločitev o abstraktnem materialnem pravu. Že iz teh razlogov je bilo treba pritožbi ugoditi in napadeno neupoštevno (to je subjektivno in objektivno nedeterminirano ter neizvršljivo) odločbo razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 12. čl. ZPPSL/89). Na podlagi doslej navedenih razlogov pa ni bilo potrebe za vrnitev zadeve v nov postopek. Glede vsebine izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče še pripominja: Terjatve ločitvenih upnikov se po določbi 118. člena ZPPSL/89 poplačujejo iz posebne stečajne mase, terjatve upnikov iz poslov po 1. odst. 119. člena ZPPSL/89 (torej upnikov stečajne mase) pa se po določbi 138. člena istega zakona poplačujejo iz razdelitvene mase. Navedeni dve kategoriji upnikov si torej pri poplačilu iz dolžnikovega premoženja ne konkurirata. Na navedeno (tj. na pravilno uporabo materialnega prava) bo moralo sodišče prve stopnje paziti, ko bo odločalo o poplačilu upnikov.