Jedro

Povezanost zakonite zastopnice s posameznimi sodniki pristojnega prvostopenjskega in pritožbenega sodišča lahko predstavlja razlog za njihovo izločitev po določbi drugega odstavka 71. člena ZPP, ne pa za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. A. A. je na Okrožno sodišče v ... vložil tožbo za znižanje preživnine, ki jo je dolžan na podlagi sodbe P 88/2004 istega sodišča dolžan plačevati svoji mladoletni hčeri B. B. 2. Ker toženo stranko, ki ni pravdno sposobna, v postopku zastopa mati in zakonita zastopnica C. B., ki je po tožnikovih trditvah do maja 2009 opravljala sodniško funkcijo na kazenskem oziroma preiskovalnem oddelku Okrožnega sodišča v ... in še vedno vzdržuje prijateljske stike s sodniki tega sodišča in Višjega sodišča v ..., dvomi v popolno objektivnost le-teh. Dodaja, da je toženkina zakonita zastopnica, ki po prenehanju sodniške funkcije opravlja notarski poklic v ..., v tem svojstvu močno in stalno prisotna v pravosodju. Da bi bil izključen dvom, ali bo sodnik v obravnavanem sporu lahko odločal nepristransko in objektivno, tožnik predlaga delegacijo zadeve pristojnemu sodišču v Ljubljani, kjer ima sedež njegova pooblaščenka.

3. Toženkina zakonita zastopnica je s tožnikovim predlogom soglašala – sicer ne zato, ker bi dvomila v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v ..., pač pa zato, da sodnik, ki bo o zadevi odločal, ne bi bil deležen neupravičenih oziroma neutemeljenih očitkov o svoji pristranskosti.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Tožnik je delegacijo predlagal po obeh podlagah iz 67. člena ZPP: skladno z načelom ekonomičnosti je predlagal prenos zadeve na stvarno pristojno sodišče v Ljubljani, kjer je sedež njegove pooblaščenke, poleg tega pa je kot tehten razlog za delegacijo uveljavljal prenos zadeve na drugo sodišče zaradi zatrjevanih znanstev zakonite zastopnice toženke s sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča in dvoma v njihovo neobjektivnost oziroma nepristranskost. 7. Skladno z načelom ekonomičnosti Vrhovno sodišče delegacijo dopusti, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek. Ta predpostavka je podana na primer takrat, če so dokazna sredstva pri drugem sodišču in neposredno izvajanje dokazov ni mogoče oziroma je povezano z nesorazmernimi stroški, posredno izvajanje dokazov pa bi ogrozilo pravilno ugotavljanje dejanskega stanja, če je predvidena združitev več pravd, ki tečejo pri različnih sodiščih, če je verjetna hitrejša rešitev zadeve pri sodišču, ki je v primerjavi s stvarno in krajevno pristojnim sodiščem manj obremenjeno in podobno. Dejstvo, da tožnika zastopa pooblaščenka, ki ima sedež na območju drugega sodišča samo po sebi učinkov, ki jih zasleduje določba o delegaciji iz razloga smotrnosti, ne more doseči. Po tej podlagi zato predlog ni utemeljen.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča dejanskih okoliščin konkretnega primera tudi ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov“. Dejstvo, da je mati ene od pravnih strank do maja 2009 opravljala sodniško funkcijo na kazenskem oziroma preiskovalnem oddelku stvarno in krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v ... in da sedaj v istem kraju opravlja notarsko službo ter da je s posameznimi sodniki prvostopenjskega in instančnega sodišča v službenih stikih, oziroma da jo z njimi povezujejo prijateljske vezi, po mnenju Vrhovnega sodišča ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo; povezanost zakonite zastopnice s posameznimi sodniki pristojnega prvostopenjskega in pritožbenega sodišča lahko predstavlja razlog za njihovo izločitev po določbi drugega odstavka 71. člena ZPP, ne pa za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, kot je predlagal tožnik. Procesni institut delegacije pristojnosti iz 67. člena ZPP je eden od instrumentov za zagotovitev ustavne pravice do nepristranskega sojenja kot elementa pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Po stališču evropskega sodišča za človekove pravice sta za zagotovitev nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kot objektivni kriterij. Po prvem mora biti nepristranskost sojenja z uresničitvijo procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v nepristranskost sojenja, dejansko zagotovljena v vsakem konkretnem primeru. Po drugem se mora dejansko zagotovljena nepristranskost sojenja odražati tudi navzven, v zunanjem videzu. Ta cilj pa bo v konkretnem primeru, upoštevaje velikost oziroma število sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča in potek časa od prenehanja sodniške funkcije zakonite zastopnice lahko dosežen z institutom izločitve.