Jedro

Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 36817/2008 z dne 21. 6. 2008 pustilo v celoti v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka in odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati glavnico v znesku 11.958,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2008 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 136,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2008 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki plača pravdne stroške v znesku 2.263,96 EUR, v roku 15 dneh, po tem roku pa za primer zamude še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od vročitve te sodbe, do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama obstaja spor o višini plačila za opravljene storitve izdelave načrta gradbenih konstrukcij faze PGD, PZI in PID za objekt „Stanovanjski kompleks v B.“ oziroma ali je bila dogovorjena „fiksna cena“ ali cena glede na kvadraturo objekta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz same ponudbe št. 08/07, ki jo je tožeča stranka poslala toženi stranki razvidno, da je bila cena določena glede na kvadraturo objekta oziroma za neto površino objekta 5.400 m2 z odstopanjem +- 5 %. Zavrnilo je nasprotovanje tožene stranke, da je ponudbo št. 08/07 zavrnila in sama dala spremenjeno oziroma novo ponudbo, v kateri je predlagala „fiksno plačilo“ ne glede na velikost objekta. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da teh trditev tožena stranka ni uspela dokazati. Tožena stranka je slednje dokazovala z elektronskim sporočilom z dne 9. 4. 2007 (B2) in pričo N. F. Sodišče prve stopnje elektronskega sporočila z dne 9. 4. 2007 ni štelo za verodostojen dokaz. Zavzelo je namreč stališče, da lahko vsakdo z osnovnim računalniškim znanjem elektronska sporočila prireja. Z navedenim se pritožbeno sodišče strinja, ob tem pa dodaja, da tudi, če bi šteli elektronsko sporočilo z dne 9. 4. 2007 za verodostojen dokaz, iz njega ne izhaja, da je tožena stranka izrecno predlagala dogovor o „fiksnem“ plačilu, temveč je tožeči stranki predvsem predlagala, da dodatno zniža ponujeno ceno. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tudi priča N. F. v svoji izpovedi ni potrdila obstoja dogovora o „fiksnem“ plačilu. Izpovedala namreč je, da o končnih dogovorih glede cene ni vedela povedati ničesar, saj sta se, kot je izpovedala, o ceni dogovarjala S. U. in V. B. Sodišče prve stopnje je nadalje tudi pravilno ocenilo, da so v prid dejstva, da je bila dogovorjena cena glede na kvadraturo objekta, tudi ponudbe, ki jih je tožeča stranka dala toženi stranki v njunem preteklem sodelovanju (A4-A10) in v katerih je bila cena vselej določena glede na kvadraturo objekta. Primernost celotne zaračunane cene (po kvadraturi) je potrdila tudi izvedenka gradbene stroke, saj so za takšno delo, ki ga je opravila tožeča stranka, običajne oziroma priporočljive bistveno višje cene.

6. Glede na navedeno se izkaže, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje pravilna. Kljub sicer krajši obrazložitvi izpodbijane sodbe, je namreč sodišče prve stopnje pojasnilo, zakaj tožena stranka dogovora o „fiksni“ ceni ni uspela dokazati. Dejansko stanje je bilo tako popolno in pravilno ugotovljeno, sodišče je ocenilo dokaze in v skladu z 8. členom ZPP sprejelo zaključke, ki so logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi.

7. Ker je bila cena dogovorjena glede na kvadraturo objekta, tudi ni utemeljeno sklicevanje pritožnika na 643. člen OZ, ki določa, da mora podjemnik v primeru, ko je cena določena na podlagi izračuna brez podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, naročnika takoj obvestiti o morebitni prekoračitvi, sicer izgubi pravico zahtevati plačilo višjih stroškov. Tožeča stranka namreč ne zahteva plačila višjih stroškov, temveč dogovorjeno plačilo za dejansko kvadraturo objekta in s tem za dejansko opravljeno delo.

8. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Posledično pritožnik ne more uspeti z očitkom, da je bila zaradi neutemeljenosti tožbenega zahtevka, brez potrebe postavljena izvedenka gradbene stroke. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobenih razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).