Jedro

V obravnavani zadevi toženka šteje, da je sporni dokument A. z dne 13. 3. 2019 vseskozi tajen dokument skladno z ZTP, saj so bile oznake "interno" na njem prečrtane pomotoma, prav tako zaradi administrativne napake je bil na njem označen preklic s sklicevanjem na dokument z dne 23. 10. 2020. Ne ZTP ne Uredba ne urejata situacije, v katerih pomotoma pride do zabeležke preklica tajnosti in prečrtanja oznak "interno" na dokumentu, ki je bil pred tem ustrezno opredeljen in označen kot tajen ter je izpolnjeval vse pogoje za to. Ob v prejšnji točki opisanem formalno-materialnem konceptu tajnega podatka v RS, po katerem je tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tak, na podlagi veljavne zakonodaje ni mogoče šteti, da je tajen dokument, na katerem so skladno z Uredbo prečrtane oznake tajnosti (v obravnavanem primeru "interno") in na katerega prvi strani sta navedena datum in pravna podlaga za preklic.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in:

se sodba v točki I.1 in delu točke I.2, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja, spremeni tako, da se glasi:

"Tožniku delovno razmerje na podlagi sklepa Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. ... z dne 5. 8. 2022 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 31. 8. 2022 ni prenehalo 9. 9. 2022."

v preostalem izpodbijanem delu se sodba razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov toženke z dne 5. 8.2022 in 31. 8. 2022, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 9. 9. 2022 in še vedno traja, da ga je ta dolžna pozvati nazaj na delo, ga prijaviti v socialna zavarovanja in mu za čas od 9. 9. 2022 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z vsakomesečnim bruto nadomestilom plače, da mu mora za čas prepovedi opravljanja dela od 18. 7. 2022 do dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati razlike med prejetim nadomestilom plače in 100-odstotnim nadomestilom plače ter za obdobje od avgusta 2022 plačati odškodnino v mesečnem bruto znesku 247,83 EUR, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške (predpravdnega in pravdnega) postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo (z izjemo odločitve o tem, da toženka sama krije svoje stroške postopka) vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov tožnik. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi, toženki pa naloži v plačilo njegove stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da listinska dokumentacija potrjuje, da dokumentu A. z dne 13. 3. 2019 tajnost ni bila preklicana, saj se je pri presoji preklica tajnosti zmotno oprlo zgolj na listinsko dokumentacijo, predloženo s strani toženke, ni pa samo presojalo pravne podlage za preklic tajnosti v Zakonu o tajnih podatkih in Uredbi o varovanju tajnih podatkov. Vztraja pri stališču, da je bila skladno s predpisi stopnja tajnosti na dokumentu A., ki je vseboval tajni podatek, preklicana s tem, da je pristojna oseba na dokumentu prečrtala prvotne oznake tajnosti interno ter označila preklic. Meni, da prvi odstavek 9. člena Uredbe ne zahteva predložitve ocene stopnje tajnosti ob njenem preklicu; noben predpis ne določa, da se v primeru napake izrecne določbe materialnega prava ne upoštevajo, pravne podlage za neupoštevanje preklica ni v dopisih Sektorja ...in Uprave ... niti ne izhaja iz izjav prič B. B., C. C. in D. D. Sklicuje se na izpoved E. E., ki ji sodišče prve stopnje neutemeljeno ni sledilo. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, saj sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je bila glede na predpise spornemu dokumentu preklicana tajnost ali ne oziroma ali se sploh lahko šteje za tajnega, če je na njem prečrtana oznaka tajnosti "interno". Nasprotuje ugotovitvam, da je bil 5. 4. 2022 na PU F. seznanjen s trditvami o administrativni pomoti, zaradi česar tajnost dokumenta A. ni bila preklicana. Povzema izpovedi prič B. B., C. C. in D. D., opozarja na njihove neskladnosti in neverodostojnost ter kronologijo dogajanja. Nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje. Zatrjuje kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi napačnega povzemanja njegove izpovedi glede tega, da se takim dokumentom tajnost ne preklicuje. Zatrjuje kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditve, da je imel pooblastilo za kopiranje po 9. členu Pravilnika o notranji varnosti v Policiji, kar je potrdil tudi G. G. Meni, da ugotovitev o nepooblaščenem kopiranju dokumenta ne drži, ker kopirani dokument ni bil označen s stopnjo tajnosti. Zatrjuje, da odpoved ni bila pravočasna; subjektivni 30-dnevni odpovedni rok je začel teči najkasneje 16. 5. 2022, ko je G. G. prejel poročilo z dne 13. 5. 2022 in se tako seznanil z vsemi bistvenimi okoliščinami, ki so bile kasneje podlaga za izredno odpoved, tožnik mu je predstavil vse relevantne okoliščine, tudi v zvezi z navajanjem zaposlenih na PU F. o administrativni napaki, ki so jo želeli sanirati s popravkom. Navaja, da sta se po ustnem pogovoru nadrejena G. G. in H. H. strinjala s stališčem, da se za nazaj ne da odpraviti preklica tajnosti s t.i. popravkom administrativne napake, temveč se lahko tajnost znova določi samo za naprej, o čemer je G. G. tudi izpovedal. Trdi, da ni bil izkazan njegov namen, da v uradno listino vnese lažne podatke; do njegovega obiska na PU F. sploh niso vedeli, da je prišlo do napake in so bili še bolj presenečeni od tožnika, da je bilo iz dokumenta razvidno, da je tajnost preklicana. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da naj bi vedel, da dokumentu A. z dne 13. 3. 2019 ni bila preklicana tajnost. Sodišču očita, da ni z gotovostjo ugotovilo, da dokument A. ni bil poslan na ODT in sodišče, sam je verjel, da je bil poslan, kar pomeni, da ni bil tajen leto in pol, zaradi česar tožnik SDT ni mogel sporočiti, da je bil dokument v času od 23. 10. 2020 do 5. 4. 2022 tajen, tako je izpovedal tudi G. G. Sklicuje se na poročilo o strokovnem nadzoru, iz katerega izhaja, da je bila spornemu dokumentu 23. 10. 2020 preklicana tajnost, torej v dopisu z dne 3. 5. 2022 ni prikazoval lažnih podatkov, temveč je navedel, kar se je dejansko zgodilo. Sklicuje se na izpoved I. I., da bi mogel in moral vedeti za pomoto, kar izključuje naklepnost ravnanja; tožnikovo tolmačenje določb ZTP in UTP na opisani način ne more predstavljati njegovega naklepa, da ponaredi uradno listino, kaznivega dejanja po prvem odstavku 259. člena KZ-1 pa ni mogoče storiti iz malomarnosti. Sodišču prve stopnje očita, da se glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja ni opredelilo do trditev o tem, da je dejansko vodil službo J. od 11. do 24. 7. 2022, v. d. generalnega direktorja K. K. je z njim sodeloval, čeprav je bil najkasneje 14. 7. 2022 seznanjen z dejanskimi okoliščinami njegovega ravnanja, odpoved pa mu je bila vročena 18. 7. 2022. Trdi, da je od 3. 5. 2022 opravljal svoje delo korektno in pošteno, kar je potrdil tudi B. B. Navaja, da je v dopisu z dne 3. 5. 2022 povedal in zapisal zgolj svoje ugotovitve o preklicu tajnosti; da so njegove ugotovitve pokazale na nepravilnosti v poslovanju PU F. ni njegova krivda. Meni, da je nepravilen zaključek o nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ter zatrjuje kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zatrjuje vnaprejšnjo dokazno oceno predlaganega dokaza s poizvedbami pri Okrožnem državnem tožilstvu v F., ali je v sklopu kazenske ovadbe prejelo tudi dokument A. z dne 13. 3. 2019, s čimer je želel dokazati, da sporni dokument od 23. 10. 2020 dalje ni bil obravnavan kot tajen. Meni, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev iz 22. člena Ustave RS in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožniki, ki nanjo odgovarja ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pa sodišče prve stopnje na ustrezno ugotovljena pravno relevantna dejstva glede očitanih ravnanj tožnika zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je v zadevi presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sklepu toženke z dne 5. 8. 2022 in sklepu komisije za pritožbe z dne 31. 8. 2022, v kateri je bilo tožniku očitano, da je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, te kršitve pa imajo vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ter da je naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (1. in 2. alineja prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1) s tem, da je kot uradna oseba pri opravljanju policijskih nalog oziroma zagotavljanju notranje varnosti v uradno listino - dopis L.. z dne ... ter v poročilo M. z dne ... zavestno vnesel lažno vsebino, in sicer, da je bila dokumentu A. z dne 13. 3. 2019 preklicana stopnja tajnosti, čeprav je vedel, da to ne drži, ter s tem, da je v nasprotju s sklepom o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov na Ministrstvu za notranje zadeve in v organih v sestavi z dne ... uslužbencem Sektorja ... Policijske uprave F. odredil kopiranje dokumenta A. - tajnega dokumenta, zaradi česar bi se lahko z njim seznanile nepoklicane osebe. Ugotovilo je, da je izredna odpoved pravočasna, očitki tožniku pa po vsebini utemeljeni, ker je bil s strani sodelavcev PU F. 5. 4. 2022 in 6. 4. 2022 nedvomno seznanjen, da dokumentu A. z dne 13. 3. 2019 stopnja tajnosti ni bila preklicana, vsa pojasnila sodelavcev o napaki glede preklica tajnosti navedenemu dokumentu pa je ignoriral.

7. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je toženka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po izteku prekluzivnega roka iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, po katerem mora delodajalec podati izredno odpoved pogodbe najkasneje v 30 dnevih od ugotovitve razloga za izredno odpoved (subjektivni rok). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da se toženka ni seznanila s tožnikovim ravnanjem, ki je bilo podlaga za izredno odpoved, že 16. 5. 2022 s predložitvijo poročila o notranjevarnostnem postopku z dne 13. 5. 2022 tedanjemu generalnemu direktorju policije G. G., temveč šele na podlagi nadaljnjega preverjanja okoliščin v notranjevarnostnem postopku, ki ga je odredil takratni v. d. generalnega direktorja policije K. K., ki se je seznanil z okoliščinami in bistvenimi elementi tožnikovega ravnanja ob prejemu končnega poročila z dne 14. 7. 2022.

8. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, da očitkov iz izredne odpovedi ni presojalo po določbah Zakona o tajnih podatkih (ZTP) in v času kršitev veljavne Uredbe o varovanju tajnih podatkov (Uredba),1 temveč je sledilo stališču toženke in njenih organov glede vprašanja poprave pomotnega preklica tajnosti dokumenta.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik 5. 4. 2022 opravljal poizvedbe v okviru notranjevarnostnega postopka na PU F. in je v tem okviru vpogledal v dokument A. z dne 13. 3. 2019 pri PU F. Ob vpogledu v dokument A. je bila na njem oznaka "interno", s katero je bil opremljen, na vseh mestih prečrtana, na prvi strani dokumenta pa je bilo ob tem navedeno, da mu je bila tajnost preklicana 23. 10. 2020 na podlagi dokumenta z določeno opravilno številko. Najkasneje naslednji dan (6. 4. 2022) je bil tožnik seznanjen z informacijo, da je pri preklicu tajnosti tega dokumenta prišlo do napake, in sicer je bila oznaka "interno" pomotoma prečrtana in je bilo pomotoma zapisano, da je bila tajnost preklicana 23. 10. 2020.

10.ZTP temelji na t. i. formalno-materialnem konceptu tajnega podatka. Tajni podatek je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter ga je treba zavarovati pred nepoklicanimi osebami in je označen kot tajen. Poleg izpolnjenih materialnih kriterijev za opredelitev podatka kot tajnega, morajo obvezno biti izpolnjeni tudi formalni kriteriji, med katere sodi tudi pravilna oznaka: tajen je samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tak z eno od stopenj tajnosti interno, zaupno, tajno ali strogo tajno (prvi odstavek 17. člena v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZTP). Označevanje tajnih podatkov na podlagi pooblastila iz ZTP urejajo 3.-9. člen Uredbe o varovanju tajnih podatkov. Vsi pisni dokumenti morajo imeti stopnjo tajnosti označeno v glavi in nogi vseh strani dokumenta (prvi odstavek 3. člena Uredbe), v skladu s tem mora biti vsak dokument ob določitvi stopnje tajnosti vidno označen s predpisanimi oznakami (prvi odstavek 4. člena Uredbe), oznaka stopnje tajnosti se mora jasno razlikovati od drugih zapisov, pri čemer se za zapis oznake uporabijo poudarjene velike tiskane črke, ki morajo biti večje od črk preostalih zapisov (četrti odstavek 4. člena Uredbe). Skladno s prvim odstavkom 9. člena Uredbe se v primeru, kadar se tajnemu podatku spremeni stopnja tajnosti ali se tajni podatek prekliče, na dokumentu, ki vsebuje tajni podatek, prečrtajo prvotne oznake tajnosti, pod staro oznako ali nad njo pa se označi z novo oznako stopnje tajnosti oziroma preklic, dokumentu, ki vsebuje tajni podatek, se priloži dokument, ki je podlaga za spremembo stopnje tajnosti.

11.V obravnavani zadevi toženka šteje, da je sporni dokument A. z dne 13. 3. 2019 vseskozi tajen dokument skladno z ZTP, saj so bile oznake "interno" na njem prečrtane pomotoma, prav tako zaradi administrativne napake je bil na njem označen preklic s sklicevanjem na dokument z dne 23. 10. 2020. Ne ZTP ne Uredba ne urejata situacije, v katerih pomotoma pride do zabeležke preklica tajnosti in prečrtanja oznak "interno" na dokumentu, ki je bil pred tem ustrezno opredeljen in označen kot tajen ter je izpolnjeval vse pogoje za to. Ob v prejšnji točki opisanem formalno-materialnem konceptu tajnega podatka v RS, po katerem je tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tak, na podlagi veljavne zakonodaje ni mogoče šteti, da je tajen dokument, na katerem so skladno z Uredbo prečrtane oznake tajnosti (v obravnavanem primeru "interno") in na katerega prvi strani sta navedena datum in pravna podlaga za preklic. Tudi če je do formalne zabeležke preklica tajnosti dokumenta prišlo pomotoma, dokument ni (več) skladno z ZTP in Uredbo pravilno označen kot tajen, zato ga ni mogoče šteti za tajnega. Na to ne vpliva (rokopisna!) izjava na dokumentu A. z dne 13. 3. 2019, da je prišlo do pomote, datum 5. 4. 2023 in podpis (pooblaščene osebe?). Nobeden od predpisov ne omogoča, da bi se s takšno oznako lahko štela pravilna oznaka preklica oznake tajnosti na dokumentu (sicer ob izostanku materialnih pogojev za preklic tajnosti) za neobstoječo oziroma bi se lahko štel dokument s prečrtanimi oznakami še vedno ali ponovno za tajnega. Pravilno je stališče pritožbe, da je saniranje pomotnega prečrtanja oznake "interno" in pomotne navedbe o preklicu mogoče le po postopku za (prvotno) določitev tajnosti dokumenta skladno z ZTP in Uredbo (vključno z oceno možnih škodljivih posledic). Pravno nepomembno je, ali so bili o pomotnem preklicu tajnosti na dokumentu obveščeni vsi prejemniki tega dokumenta (tretji odstavek 9. člena ZTP), ali da tajnosti dokumenta tega tipa (dokument A.) ni mogoče preklicati z vložitvijo kazenske ovadbe ter ali so tožniku sodelavci že 5. 4. 2023 zatrjevali, da po vsebini dokumentu A. z dne 13. 3. 2019 ni bila (pravilno) preklicana tajnost. Glede na izostanek formalnega pogoja za tajnost dokumenta (pravilna označba tajnosti na njem) na pravilnost tožnikovega stališča o netajnosti dokumenta A. ne vpliva morebitno drugačno tolmačenje toženkinih organov (Uprave kriminalistične policije in Sektorja za tajne podatke).

12.Glede na navedeno tožniku ni mogoče očitati, da je odredil fotokopiranje tajnega dokumenta, niti tega, da je v dopisu z dne 3. 5. 2023 in poročilu z dne 13. 5. 2023 navedel lažen ali nepravilen podatek o preklicu tajnosti dokumenta A. Posledično je materialnopravno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem storil kršitve določil svoje pogodbe o zaposlitvi oziroma določb ZDR-1 ter drugih predpisov. Prav tako tudi niso podani znaki kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine po prvem odstavku 259. člena KZ-1, ki ga stori uradna oseba, ki v uradno listino, knjigo, ali spis vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom oziroma pečatom potrdi uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino ali s svojim podpisom oziroma uradnim pečatom omogoči sestavo uradne listine, knjige ali spisa z lažno vsebino. Tožnik je v listini z dne 3. 5. 2023 in 13. 5. 2023 vpisal pravilen podatek, da je bila na dokumentu prečrtana oznaka tajnosti in označen preklic tajnosti 23. 10. 2020. Ker pojasnila pristojnih na PU F. o pomotnem preklicu tajnosti ter neizpolnjevanju materialnih pogojev za preklic in o grožnji nastanka škodljivih posledic na lastnost tajnosti dokumenta A. z dne 13. 3. 2019 ne morejo vplivati, tožniku ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da jih ni navedel v navedena dokumenta. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na nezakonitost prenehanja delovnega razmerja tožnika 9. 9. 2023 na podlagi sklepov toženke o izredni odpovedi z dne 5. 8. 2022 in z dne 31. 8. 2022 spremenilo tako, da tožniku delovno razmerje tega dne na tej podlagi ni prenehalo.

13.Ker je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev v delu, ki se nanaša na zakonitost prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženki 9. 9. 2023, je treba odločiti še o posledicah nezakonitega prenehanja. Tako je v nespremenjenem izpodbijanem delu (preostalem delu točke I.2, točkah I.3-I.6 ter točki II) pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP sodbo razveljavilo in vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Gre za obsežen sklop dejstev, ki se nanašajo na zahtevek za reintegracijo ter reparacijo, o katerih sploh še niso bili izvedeni dokazi, zato je zaradi varovanja ustavne pravice do pravnega sredstva ter ekonomičnosti postopka ustrezno, da se postopek izvede pred sodiščem prve stopnje. To bo moralo po izvedbi predlaganih dokazov odločiti o zahtevku za reintegracijo oziroma trajanju delovnega razmerja tožnika pri toženki ter zahtevkih v okviru reparacije, vključno z mesečnim nadomestilom plače, razliko v nadomestilu plače v času prepovedi opravljanja dela ter zahtevano denarno odškodnino. Glede na spremenjeni uspeh v postopku bo moralo ustrezno odločiti tudi o tožnikovih stroških postopka.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 74/2005, 7/2011 in 24/2011.

2To je datum kazenske ovadbe.

3Dolinar M., Seznanitev obrambe s tajnimi podatki v kazenskem postopku, Pravna praksa, št. 29-30, 2023, str. 12-14, Demšar-Potočnik, I., Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku, Pravnik, št. 11-12/2015, str. 810-811, in Gorkič, P., Izdaja tajnih podatkov in mediji - poskus razčlenitve, PP, št. 42-43/2014, str. 25.

4Urad Vlade Republike Slovenije za tajne podatke, https://www.gov.si/teme/tajni-podatki/ (25. 4. 2024).

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.