Jedro

Zgolj na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza višje sodišče ne more spremeniti sodbe in obdolženca spoznati za odgovornega za prekršek po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja obdolženca.

Izrek

Pritožbi predlagateljice se ugodi in se sodba okrajnega sodišča razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče je z izpodbijano sodbo ustavilo postopek zaradi prekrška po enajstem odstavku 132. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) iz razlogov po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

Proti sodbi se pravočasno pritožuje predlagateljica. Uveljavlja, da je policist na podlagi listinskega dokaza (zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti), ki ima v postopku procesno vrednost, jasno in nedvoumno napisal in dokazal, da je obdolženemu preizkus alkoholiziranosti odredil, ta pa ga je odklonil in prav tako zapisnika ni hotel podpisati; v obdolžilni predlog pa je tudi jasno in nedvoumno opisal postopek v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti. Iz vseh priloženih dokazov je razvidno, da zaslišanje policista za sankcioniranje obdolženega niti ne bi bilo potrebno. Kljub temu sodišče navaja, da se policist ničesar v zvezi z odklonitvijo preizkusa z alkotestom ni spominjal ter da obdolženi zapisnika ni hotel podpisati, kar pa prekrškovni organ razume kot olajševalno okoliščino za obdolženega. Na nek način je logično, da se policist vseh podrobnosti glede na časovno oddaljenost in glede na veliko število takšnih in podobnih postopkov ni mogel spomniti, je pa o postopku vodil zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti in vse opisal v obdolžilnem predlogu. Zapisnik je izpolnjeval na podlagi neposrednih očitnih zaznav in ugotovitev na kraju postopka, ne pa na podlagi svojega subjektivnega hotenja, da bi tako napisal. Meni, da ni nobenega razloga za dvom v ugotovitve policistov in bi bilo potrebno obdolženca sankcionirati, zato predlaga spremembo sodbe.

Po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba predlagateljice utemeljena. Predlaga sicer spremembo sodbe, vendar se je pritožbeno sodišče ob upoštevanju določil drugega in osmega odstavka 163. člena ZP-1 odločilo za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, ker samo ne more spremeniti sodbe v obsodilno, ne da bi poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe, kot tudi ne izvesti dokaznega postopka iz istega razloga. Predlagateljica ima sicer prav, ko opozarja na vrednost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza glede na odločitev Ustavnega sodišča RS Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004, po kateri je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav ter je zapisnik veljavno sestavljen tudi, če ga kdo noče veljavno podpisati. Vendar pa zgolj na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza tudi višje sodišče ne more spremeniti sodbe in obdolženca spoznati za odgovornega za prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1, ker niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja obdolženca. Pregled spisovnega gradiva namreč pokaže, da je bil obdolženec vabljen, da poda zagovor pri okrajnem sodišču 18. 2. 2010 ter mu je bilo vabilo vročeno skladno z določili ZUP, vendar v tem vabilu ni bil opozorjen na možnost, da bo izdana sodba brez zaslišanja, temveč da bo odrejena prisilna privedba. Nadaljnjega vabila za 26. 5. 2010 (ko je bilo dano prav tako opozorilo za prisilno privedbo) pa sploh ni prejel, temveč je bilo vrnjeno z navedbo, da je obdolženec preseljen. Višje sodišče se je zato odločilo za razveljavitev, da prvostopno sodišče upošteva obdolženčevo pravico do obrambe in ga ponovno povabi na zaslišanje (četudi na prisilen način in uresniči grožnjo o prisilni privedbi) ter nato odloči na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti oziroma po potrebi zasliši še v predlogu drugonavedenega policista. Šele po tako izvedenem postopku naj torej ponovno odloči ali je obdolženec storil prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 ali ne.

Višje sodišče je tako ugodilo pritožbi predlagateljice in je po določilih osmega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje z namenom dopolnitve postopka in novim odločanjem.