Jedro

Za začasnega zastopnika toženca je bila postavljena odvetnica – pritožnica, zato ji gre kot odvetnici nagrada po odvetniški tarifi (82. člen ZPP v zvezi s 151. členom ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje začasni zastopnici odv. MKZ priznalo stroške zastopanja toženca v znesku 280,00 EUR, kar se izplača iz sredstev predujma, založenega s strani tožnice v višini 280,00 EUR (pod šifro I04748 dne 01.04.2009 – takratna VL ... Okrajnega sodišča v L.) in se nakaže na račun odvetnice.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje začasna zastopnica toženca – odv. MKZ (odv. v Odvetniški pisarni KZ d.o.o. iz Ljubljane) iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklep izpodbija v celoti ter predlaga, da naj višje sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne v nov postopek. V pritožbi navaja, da je bila postavljena za začasno zastopnico dolžnika – sedaj toženca in je le-tega zastopala kot odvetnica, zato je upravičena do povračila izdatkov in nagrade po odvetniški tarifi, kot jih je tudi priglasila, vendar pa ji prvostopenjsko sodišče v pretežnem delu teh stroškov ni priznalo. Zavrnitve zahtevanega povračilo stroškov pa tudi ni obrazložilo ter niti ni navedlo zakonske podlage. Po mnenju pritožnice ji gredo po odvetniški tarifi: nagrada za postopek (tarifna št. 3100) 230,10 EUR, nagrada za narok (tarifna št. 3102) 212,40 EUR, kilometrina za zastopanje na naroku (tarifna št. 6003) 125,06 EUR, telekomunikacijski stroški (tarifna št. 6001) 20,00 EUR in DDV (tarifna št. 6007) 92,50 EUR in ji sodišče nepravilno ni priznalo (kar) 400,06 EUR priglašenih stroškov. Poudarja, da so bili pooblaščenci v navedenem postopku obravnavani neenakopravno, saj je v sodbi prvostopenjsko sodišče tožeči stranki, ki je v postopku uspela, priznalo nastale odvetniške in potne stroške njenih pooblaščencev v polni višini. Izpostavlja, da so stroški, ki so nastali ob zastopanju toženca, primarno stroški tožeče stranke, ki pa jih bo lahko uveljavljala od zastopanega toženca. Na vlogi, s katero je podala zahtevo za povračilo stroškov postopka z dne 14.06.2010, je tudi navedena „ID številka za DDV“, iz katere izhaja, da je odvetniška pisarna, v kateri je zaposlena začasna zastopnica, zavezanka za DDV in to zadostuje.

Pritožba je utemeljena.

Po pregledu zadeve višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje res zagrešilo v pritožbi očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 365. členom ZPP. Odločitev o priznanih stroških začasne zastopnice se ne da preizkusiti, saj sodišče prve stopnje „zavrnitve zahtevanega povračila stroškov ni obrazložilo, kot tudi svoje obrazložitve ni oprlo na zakonsko določilo, ki bi bilo lahko podlaga za sprejeto odločitev“, kar utemeljeno izpostavlja pritožba.

Sodišče prve stopnje je namreč odločalo o stroških začasne zastopnice, ki jo je na predlog tožeče stranke (takrat upnika) že v izvršilnem postopku postavilo sodišče dolžniku (sedaj tožencu) po 4. točki drugega odstavka 82. člena ZPP in za katerega je upnik takrat izvršilnemu sodišču založil stroške (predujem 280,00 EUR). Za začasnega zastopnika toženca je bila postavljena odvetnica – pritožnica, zato ji gre kot odvetnici nagrada po odvetniški tarifi (82. člen ZPP v zvezi s 151. členom ZPP). Po prvem odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu – ZOdv je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Tudi po 18. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se pooblaščencem, ki so odvetniki, odmerijo potrebni izdatki in nagrade po odvetniški tarifi. Zakon o odvetniški tarifi – ZOdvT, ki se uporablja glede na 19. člen ZOdv-C, določa v 6. členu, da odvetnik, ki je stranki postavljen kot začasni zastopnik, lahko zahteva nagrade izbranega odvetnika in povrnitev izdatkov, ki so pri tem nastali, ne more pa zahtevati predujma.

Ker so stroški začasnega zastopnika primarno stroški tožeče stranke in se tudi krijejo iz založenega predujma (peti odstavek 82. člena ZPP) ob upoštevanju, da je pravdni postopek že končan s pravnomočno sodbo in bi se v primeru spremenjene odločitve tožnici tudi odvzela pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, višje sodišče prvostopenjskega sklepa ni moglo spremeniti.

Po obrazloženem je višje sodišče pritožbi začasne zastopnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo (glede odmere stroškov začasnega zastopnika) vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Pri odmeri stroškov in nagrade začasnega zastopnika bo sodišče prve stopnje upoštevalo gornja izvajanja ter odločilo o priglašenih stroških začasne zastopnice z novim sklepom, v katerem bo obrazložilo materialno podlago in odmero nagrad in izdatkov po posameznih postavkah Tarife po ZOdvT.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj le-ti niso bili priglašeni.