Jedro

Zakonodajalec je finančni kriterij upravičenosti do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožeče stranke iz naslova plače, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, saj je znašal njen povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje 622,32 EUR, kar presega zakonsko določen cenzus. Iz tega razloga je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da je bila tožeči stranki neupravičeno dodeljena BPP in da je ta dolžna povrniti stroške te neupravičeno pridobljene BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod točko I ugotovila, da je bila prosilki A.A. (v tem postopku tožeči stranki) neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), pod točko II odvetnika B.B. razrešila izvajanja BPP in pod točko III zavezala prosilko, da povrne stroške neupravičeno pridobljene BPP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila prosilki z odločbo, št. Bpp 1309/2017 z dne 21. 8. 2017, dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. P 829/2002. Tovrstna pomoč je bila prosilki odobrena nemudoma in brez ugotavljanja subjektivnih pogojev, v skladu z določilom 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj bi prosilka sicer zamudila rok za opravo določenega procesnega dejanja. Ob naknadnem preverjanju finančno materialnega pogoja za dodelitev BPP je tožena stranka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP, saj njeni povprečni mesečni neto dohodki presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožena stranka pojasnjuje, da strokovna služba za BPP skladno s četrtim odstavkom 36. člena ZBPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP in je prosilec, če glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, prejeti znesek dolžan povrniti (43. člen ZBPP v zvezi z četrtim in petim odstavkom 36. člena ZBPP). Ker tožena stranka tožničinem odvetniku v času izdaje izpodbijane odločbe še ni izplačala nagrade za opravljene odvetniške storitve, bodo ti stroški odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Tožeča stranka v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka ter predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da prosilki dodeli BPP, podredno pa, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje ter odloči o stroških postopka v upravnem sporu. V obrazložitev tožbe navaja, da tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni preverila, če prosilka izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, ampak je le vpogledala v spis št. Bpp 1409/2017, v katerem je z odločbo, ki jo je prosilka tudi izpodbijala v ločenem postopku, odločila, da se prošnja za dodelitev BPP zavrne kot neutemeljena. Nadalje tožeča stranka navaja, da si izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe nasprotujeta, saj so v izreku kot pravna podlaga zapisana določila drugega in tretjega odstavka 34. člena in 37. člen ZBPP ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku, obrazložitev pa temelji na 36. členu ZBPP. Po stališču tožeče stranke bi morala tožena stranka preveriti materialni položaj prosilke v zakonsko predpisanem roku (to je storila šele skoraj tri mesece po odobritvi), poleg tega pa je šlo za dodelitev redne in ne nujne BPP, saj v odločbi, s katero ji je bila dodeljena BPP, ni navedeno, da gre za nujno BPP. Tožeča stranka nadalje navaja, da je k prošnji priložila vse listine, iz katerih je razvidno, da so njeni mesečni prejemki obremenjeni z drugimi izvršilnimi postopki in ji ostanejo na razpolago minimalna sredstva, s katerimi si zagotavlja eksistenčni in življenjski minimum. Tožeča stranka meni, da kumulativno izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP, tako subjektivni kot objektivni kriterij, pa je tožena stranka kljub temu odločila, da ni upravičena do BPP. Iz navedenih razlogov ocenjuje, da je tožena stranka pri odločanju o dodelitvi BPP napačno uporabila določbe ZBPP.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6. Po določbah ZBPP, ki v 36. členu določa postopek za dodelitev nujne BPP, se le-ta dodeli prosilcu, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, vendar po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona in ne glede na njegov materialni položaj. Takšna BPP se dodeli samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (določba prvega odstavka 36. člena ZBPP). V četrtem odstavku tega člena je določeno, da strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP, v petem odstavku pa je določeno, da izda pristojni organ za BPP na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka prosilcu odločbo o upravičenosti do BPP. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP.

7. Glede izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev BPP je v 13. členu ZBPP določeno, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. V času vložitve vloge je višino minimalnega dohodka določal Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre, in sicer v višini 297,53 EUR. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev BPP, je tako znašal 595,06 EUR.

8. Zakonodajalec je torej finančni kriterij upravičenosti do BPP omejil z višino minimalnega dohodka. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP, kot tudi sodišče. Glede na višino prejemkov tožeče stranke iz naslova plače, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, saj je znašal njen povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje 622,32 EUR, kar presega prej navedeni cenzus za dodelitev BPP. Iz tega razloga je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da je bila tožeči stranki neupravičeno dodeljena BPP in da je ta dolžna povrniti stroške te neupravičeno pridobljene BPP (ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom). Na takšen sklep ne vplivajo navedbe tožeče stranke, da so njeni mesečni prejemki obremenjeni z drugimi izvršilnimi postopki in ji tako po rubežu sredstev na transakcijskem računu ostanejo minimalna sredstva, ker takšni tožbeni ugovori za samo odločitev v zadevi niso relevantni, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo odtegljaji na podlagi sodnih ali administrativnih prepovedi (in tudi ne stroški, ki jih ima prosilec z lastnim preživljanjem), kajti ni podane pravne podlage, da bi se ti odtegljaji upoštevali.

9. Glede postopkovnih kršitev, ki jih tožeča stranka izpostavlja v tožbi, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo z upoštevanjem pravil postopka.

10. Tožena stranka je pred izdajo izpodbijane odločbe preverila finančno stanje tožeče stranke, pri tem pa je uporabila podatke o njenem povprečnem mesečnem dohodku v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje, za osnovo česar je vzela s strani tožnice predložene podatke o izplačani plači. Tako ne držijo trditve tožeče stranke, da je tožena stranka predmetne podatke pridobila z vpogledom v drug spis, čemur pritrjuje tudi dejstvo, da je bil v tem drugem postopku (št. Bpp 1409/2017) ugotovljen drugačen tožničin povprečni mesečni dohodek za zadnje tri mesece (621,37 EUR) kot v zadevi, ki je predmet tega upravnega spora (622,32 EUR). Sodišče tožnici pojasnjuje, da zaključka o zakonito izpeljanem postopku tudi sicer ne bi spremenila okoliščina, če bi tožena stranka podatke pridobila z vpogledom v drug spis, saj je relevantno dejstvo, da tožnica materialnega pogoja za dodelitev BPP ne izpolnjuje.

11. Sodišče ne sledi tožbeni trditvi, da obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe. Najprej je treba tožnici pojasniti, da je pravna podlaga, ki jo navaja tožnica v tožbi in za katero trdi, da je zapisana v izreku, del uvoda izpodbijane odločbe (in ne izreka), zato ne more iti za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Sicer pa gre v uvodu izpodbijane odločbe za navajanje generalnih določil področnega zakona glede odločanja o prošnji prosilke za BPP, v njeni obrazložitvi pa za določila, na podlagi katerih je tožena stranka odločila, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena BPP.

12. Tožnica nadalje izpostavlja, da tožena stranka ni odločila v zakonsko predpisanem roku in da tožena stranka v odločbi, s katero ji je bila dodeljena BPP, ni zapisala, da gre za dodelitev nujne BPP. Tožbenim navedbam o prepoznem postopanju tožene stranke sodišče ne sledi. Četrti odstavek 36. člena ZBPP določa, da strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP, vendar gre v tem primeru za instrukcijski rok, pri čemer iz upravnega spisa tožene stranke izhaja, da je slednja tožnico že dne, ko je izdala odločbo, t. j. 21. 8. 2017, pozvala, da ji predloži fotokopijo obračuna plače za mesec julij 2017, ter od banke C. d.d. zahtevala podatke, potrebne za sprejem odločitve, ki jih je od banke prejela 24. 8. 2017. Tožničina navedba, da v odločbi tožene stranke, s katero ji je bila dodeljena BPP (odločba z dne 21. 8. 2017), ni navedeno, da gre za dodelitev nujne BPP, pa nasprotuje vsebini te odločbe, saj iz njene obrazložitve povsem jasno izhaja, da gre za dodelitev nujne BPP. To je namreč izrecno navedeno v tč. 6-8 obrazložitve navedene odločbe, sicer pa to izhaja tudi iz drugih delov obrazložitve, ko tožena stranka navaja, da iz podatkov v spisu ni bilo mogoče ugotoviti, ali prosilka izpolnjuje tako finančni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP, le-ta pa ji je bila dodeljena glede na tek roka za vložitev pritožbe.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, ter da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki II izreka:

14. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.