Jedro

Če je priglašena vgraditev sistema za plin, ne gre za priglasitev del, temveč je potrebno za tak poseg pridobiti lokacijsko dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Uprave za urbanizem Občine z dne 20.9.1993, s katero je tožniku prepovedana namestitev plinske cisterne in instalacij na zemljišču, parc. št. 194/10 na osnovi priglasitve. Tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe ugotavlja, da niti določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/88 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93 - v nadaljevanju: ZUN) niti določbe odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja (Uradni list SRS, št. 9/91) ne prištevajo vgraditev plinske cisterne in instalacij med investicije, za katere je potrebno le dovoljenje za priglasitev del. Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pravilno uporabila materialnega prava in ni ravnala po pravilih postopka. Po določbah odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja je razvidno, da lokacijskega dovoljenja ni potrebno pridobiti za naprave za ogrevanje. Ker naprave za ogrevanje niso naštete in tudi ne izvzete, je jasno, da med te naprave sodi tudi plinska cisterna. Sicer pa 50. člen ZUN v 2. odstavku točno določa, za katere posege v prostor je potrebno lokacijsko dovoljenje. Med posegi v navedenem zakonitem določilu pa ni navedena postavitev cisterne za plin. Zato tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V 1. odstavku 51. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) je določeno, za katera dela lokacijsko dovoljenje ni potrebno. Med naštetimi deli ni navedena postavitev cisterne za plin. V 2. odstavku navedenega zakonitega določila pa je dano pooblastilo občinam, da s svojimi predpisi lahko določijo, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno tudi za graditev pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin. S predpisom določi vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje teh objektov. Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno razloguje, da v navedenem zakonitem določilu in v odloku o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja (Uradni list SRS, št. 9/91) ni navedena vgraditev cisterne za plin in instalacij. Ker so po 1. odstavku 51. člena ZUN navedena dela, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje, in ker po 2. odstavku navedenega zakonitega določila s predpisom občine ni določeno, da lokacijsko dovolnjenje ni potrebno za vgraditev cisterne za plin, je po mnenju sodišča pravilna odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, dočim tožbeni ugovori niso utemeljeni, saj je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUN kakor tudi določbe odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja. Zato je izpodbijana odločba zakonita, tožba pa ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Določbo ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).