Jedro

Presoja pravilnosti ocene dokazov na revizijski stopnji ni mogoča (3. odst. 385.čl. ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožniku preostanek kupnine po pogodbi z dne 23.10.1992 v znesku 4.000 DEM v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter mu povrniti 24.200,00 SIT pravdnih stroškov. Podrejeni zahtevek na vrnitev stroja za ozobljanje s pripadajočim orodjem, brusilnim strojem in aparatom za razmagnetitev orodja je zavrnilo, zahtevek na plačilo zamudnih obresti pa zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnik prodal tožencu stroj za ozobljanje kovinskih trakov za tračne žage s pripadajočim orodjem, brusilnim strojem in aparatom za razmagnetitev orodja ter 2.693 m ozobljenih trakov in 2.050 m neozobljenih trakov za kupnino 12.000 DEM. Na podlagi ocene izvedenih dokazov je ugotovilo, da je toženec plačal tožniku ob prevzemu kupljenih stvari 6.000 DEM in kasneje še 2.000 DEM, dolguje pa mu še 4.000 DEM.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. čl. Zakona o pravdnem postopku. Sodbi očita, da je napačno povzela vsebino njegove izpovedbe, ko je bil zaslišan kot stranka. Sodba namreč navaja, da je toženec izpovedal o dogovoru med tožnikom in njegovo ženo, da bo material preko toženca prodan TRO P., dobljeno kupnino pa naj bi toženec izročil tožniku. Revizija v zvezi s tem navaja, da je v resnici toženec izpovedal, da se je najprej dogovarjal s tožnikom, da bo od njega kupil le stroj za 8.000 DEM, material pa si bo obdržal tožnik, ker naj bi ga prodal TRO P., po predlogu tožnikove žene v imenu toženca na tožnikov račun. Kasneje pa si je tožnik premislil in zahteval, da toženec s strojem kupi tudi material. Revizija uveljavlja še, da je napačno povzeta tudi tožnikova izpovedba o tem, zakaj sta bili sestavljeni dve pogodbi. O tem je tožnik sprva izpovedal, da ne more pojasniti, zakaj obstajata dve pogodbi, ob dodatnem zaslišanju pa, da tožencu kot fizični osebi ni mogel prodati materiala skupaj s strojem. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje z naročilom, da izvede dokaze, predlagane v pritožbi.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodba druge stopnje res tako povzema vsebino toženčeve izpovedbe, ko je bil zaslišan kot stranka, kakor navaja revizija. Pri tem ne gre za dobeseden navedek toženčeve izpovedi, pač pa za navajanje njene vsebine. Dobesedno je toženec o dogovoru v zvezi s prodajo materiala izpovedal: "Torej pogovarjala sva se v tem smislu, da bi material kupil TRO P. in potem bi kupnino TRO P. oz. kupec plačal meni, jaz pa bi jo izročil tožniku". Argumentacija sodbe druge stopnje je prav v tem, da toženec ni plačal tožniku kupnine za material ob prevzemu stroja, torej prej, kot jo je dobil od TRO P.. Sodba druge stopnje je vsebinsko pravilno povzela ta del toženčeve izpovedbe in s tem ni kršila določb pravdnega postopka, kot ji to očita revizija. Odločilno je, da ni bilo popačeno bistvo tega dela toženčeve izpovedbe, ki je v tem, da je toženec pojasnil podrobnosti dogovora tako, da je iz tega mogoče sklepati na delno odložitev plačila kupnine. Kakšna je bila sicer ocena dokazov o tej okoliščini pa ni več vprašanje očitane kršitve določb pravdnega postopka. Gre le za to, ali je povzetek toženčeve izpovedbe v skladu z zapisnikom o njegovem zaslišanju ali ne.

Sodba druge stopnje ne navaja, da je tožnik pojasnil okoliščino, zakaj sta bili sklenjeni dve pogodbi. V zvezi s pritožbenim predlogom, naj se tožnik o tem ponovno zasliši, je zapisala, da ponovno zaslišanje ni več potrebno, ker je zaslišan kot stranka o tem že izpovedal. Tudi v tem ni kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odst. 354.čl. ZPP. Tožnik je res o tej okoliščini različno izpovedoval, bil pa je izčrpno zaslišan v navzočnosti toženca in njegove pooblaščenke in zato tudi v zavrnitvi predloga za njegovo nadaljnje zasliševanje ni kršitev določb pravdnega postopka. Pomembno je, da imata sodbi prve in druge stopnje jasne razloge o tem, zakaj ugotavljata, da del kupnine v znesku 4.000 DEM ni bil plačan. Bistven dokaz v zvezi s tem je pogodba, v kateri je v tč. III. navedeno, koliko kupnine je bilo plačane ob prevzemu stroja in v kakšnih obrokih mora toženec plačati preostalo kupnino. Ostali dokazi, ki jih obravnavata obe sodbi, le podpirajo ugotovitev, ki izhaja iz navedene pogodbene določbe. Dokazna ocena je sprejeta po pravilih, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku, brez očitanih kršitev. Presoja pravilnosti ocene dokazov pa na revizijski stopnji ni mogoča (3. odst. 385.čl. ZPP).

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354.čl. ZPP ni podan. Prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).