Jedro

Tožnika v obravnavani zadevi svoje stališče opirata zgolj na trditve o formalni neustreznosti predložene listine, ne trdita pa, da gradbena dela, ki so predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja, ne ustrezajo tistim, ki so predmet dogovora. Pri tem so ta dela tudi v dogovoru opredeljena s konkretno projektno dokumentacijo, tako da ni mogoče govoriti o tem, da bi bil dogovor kakorkoli nedoločen ali zgolj načelen. Sodišče iz vseh naštetih razlogov ugotavlja, da ta dogovor pomeni ustrezno dokazilo o pravici graditi za izdelavo vodovodnega priključka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo izdala gradbeno dovoljenje investitorjema A.A. in B.B. (v tej zadevi prizadetima strankama) za gradnjo manj zahtevnega objekta na zemljišču parc. št. 250/1 k.o. ... pod tam navedenimi pogoji. Iz izreka izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da bo dostop do obravnavanega objekta zagotovljen preko dovozne poti, ki poteka po parceli št. 250/6 k.o. ..., na tem zemljišču pa bo objekt priključen tudi na javno vodovodno omrežje. Priključek na javno elektro omrežje se že nahaja na zemljišču obravnavane gradnje (sedma točka izreka).

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da sta prizadeti stranki prvostopenjskemu organu kot dokaz o pravici graditi na zemljišču parc. št. 250/6 k.o.... predložila prodajno pogodbo, ki sta jo sklenila z C.C., njen sestavni del pa je tudi dogovor z dne 27. 8. 2004 med D.D., E.E., F.F. in C.C., v katerem vse pogodbene stranke kot solastniki zemljišča parc. št. 250/6 k.o. ... med drugim izjavljajo, da se po trasi te parcele uredi napeljava elektrike in vodovoda od javnega omrežja do posameznik parcel, katerih lastniki so. Organ je ta dogovor štel za soglasje vseh solastnikov, da se tudi za potrebe obravnavane gradnje izvede priključek za vodovod na navedeni parceli, saj so s tem dogovorom vsi solastniki že predhodno določili tudi način rabe in razpolaganja s to parcelo.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo zavrnil. Iz obrazložitve njegove odločbe med drugim izhaja, da gradnja na nepremičnini sicer res že po naravi pomeni trajen poseg, ki lahko bistveno vpliva na način rabe nepremičnine in s tem na pravice drugih solastnikov, zato je zanjo potrebno soglasje vseh solastnikov, vendar sta tožnika tako soglasje za gradnjo na parceli št. 250/6 k.o. ... ustrezno izkazala s prej omenjenim dogovorom. Tožnika nista stranki tega dogovora, sta pa pravna naslednika ene izmed strank, tako da sta vstopila v pravni položaj te stranke in se vsebina dogovora nanaša tudi na njiju. V času sklenitve dogovora je bilo že povsem jasno, za kakšna gradbena dela na tej parceli gre, tako da je bilo soglasje dano prav za ta dela. Dogovor se nanaša na gradnjo infrastrukture, ne pa objekta na parceli št. 250/1 k.o. ..., tožnika pa tudi v ničemer nista konkretizirala, zakaj naj dogovor ne bi bil upoštevan kot dokaz pravice graditi, niti nista zatrjevala, da ga tožnika v zvezi z nameravano gradnjo kakorkoli kršita.

4. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in vlagata tožbo, v kateri navajata, da „navadna fotokopija“ omenjenega dogovora ne pomeni nobene izmed listin, ki jih Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) predpisuje kot dokazila o pravici graditi. Izdaja gradbenega dovoljenja pomeni, da bodo na parceli št. 250/6 k.o. ..., katere solastnika sta, potrebna gradbena dela, s katerimi „se bo odprla cesta“, odstranil material in zgradil vodovodni priključek. Za taka dela nista dala soglasja, na omenjeni dogovor med solastniki pa se prizadeti stranki ne moreta sklicevati, ker je bilo z njim dogovorjeno le, da se po navedeni nepremičnini uredi napeljava elektrike in vode v skladu s tam določenima projektoma, ki nista bila prilogi k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, zato tožnika menita, da gradnja ne bo izvedena v skladu s tema projektoma. Stanje glede gradnje na javni obravnavi ni bilo razjasnjeno, zato ni mogoče šteti, da se tožnika z gradnjo strinjata.

5. Izvedba nameravanih gradbenih del pomeni posel, ki presega okvire rednega upravljanja, zato je potrebno soglasje vseh solastnikov, toženka pa v zvezi s tem ni ugotovila vseh potrebnih dejstev in ni preverila navedb tožnikov, zato je prišlo tudi do kršitve upravnega postopka. Navedba drugostopenjskega organa, da omenjeni dogovor pomeni „drugo listino“ po 56. členu ZGO-1, s katero je mogoče izkazati pravico graditi, je po mnenju tožnikov povsem arbitrarna in zato nedopustna. Drugostopenjski organ ni obrazložil, v skladu s katerim predpisom naj bi ta dogovor dovoljeval gradnjo na parceli št. 250/6 k.o. ..., njegova vsebina pa se ne nanaša na investitorja, ne na nameravano gradnjo. Investitorja se na projekta, navedena v tem dogovoru, v svojem projektu ne sklicujeta. Z drugim dokazilom o pravici graditi prizadeti stranki ne razpolagata, zato tožnika menita, da te pravice nista izkazala in da zato pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni.

6. Tožnika iz navedenih razlogov sodišču predlagata, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, poleg tega pa naj ji naloži povračilo njunih stroškov upravnega spora.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila, tožnika pa v „odgovoru na pritožbo“ (pravilno: na tožbo, op. sodišča) v bistvenem ponavljata stališča toženke, ki se nanašajo na njuno pravico graditi, in sodišču predlagata, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno in tožnikoma naloži povračilo njunih stroškov v upravnem sporu.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po šesti točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1 mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti tudi, ali ima investitor pravico graditi. Po prvem odstavku 56. člena istega zakona za dokazilo o pravici graditi velja izpisek iz zemljiške knjige, notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo, pravnomočna sodna ali upravna odločba ali druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini. Med strankami je sporno izključno to, ali sta tožnika kot solastnika parcele št. 250/6 k.o. ... s predložitvijo dogovora med D.D., E.E., F.F. in C.C. z dne 27. 8. 2004, predložila tako „drugo listino“ oziroma ustrezno izkazala pravico graditi za izvedbo komunalne oskrbe obravnavane gradnje po navedeni parceli.

10. Edini poseg v to parcelo, na katerega se nanaša obravnavano gradbeno dovoljenje, je izdelava vodovodnega priključka. Da bi raba parcele za dostop do objekta presegala njeno redno rabo oziroma upravičenja, ki jih imata prizadeti stranki kot njena solastnika, tožnika ne zatrjujeta, kot tudi ne tega, da električni priključek na parceli prizadetih strank ne bi že obstajal, kot izhaja iz gradbenega dovoljenja.

11. To dovoljenje se v ničemer ne nanaša na morebitna gradbena dela v zvezi z dostopom do parcele gradnje, na katera se (sicer povsem pavšalno) sklicujeta tožnika. Zato toženka ni imela razloga, da bi v postopku za njegovo izdajo ugotavljala pravico graditi za ta dela, niti to ne more biti predmet tega upravnega spora. V zvezi s tem sodišče pripominja še, da vprašanje dostopa na parcelo gradnje, kolikor se ne nanaša na lastninska oziroma solastninska razmerja, ne sodi v okvir pravnega interesa tožnikov in s tem med vprašanja, ki bi jih lahko uveljavljala kot stranska udeleženca v upravnem postopku oziroma kot tožnika v upravnem sporu. Predmet presoje v tem upravnem sporu je torej izključno zakonitost izkazovanja pravice graditi za izdelavo vodovodnega priključka na parceli št. 250/6 k.o. ..., pri čemer ni sporno, da tako tožnika kot prizadeti stranki spadata med solastnike te parcele.

12. Pravica graditi je lastninska ali kakšna druga stvarna oziroma obligacijska pravica, ki investitorju omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na nepremičnini (prva alineja prvega odstavka 56. člena ZGO-1). Toženka je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso zavzela stališče, da gradnja na nepremičnini pomeni posel, ki presega okvire rednega upravljanja, zato je v skladu s petim odstavkom 67. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) zanjo potrebno soglasje vseh solastnikov. Tako stališče pomeni najvišjo raven zaščite solastninske pravice tožnikov po SPZ, zato se sodišče niti ne spušča v vprašanje, ali morda obravnavana zadeva v tem pogledu pomeni izjemo, saj je raba predmetne nepremičnine že določena kot dostopna pot s priključki na javno komunalno infrastrukturo, česar izdelava vodovodnega priključka prizadetih strank ne bo v ničemer spremenila.

13. V zvezi z ustreznostjo soglasja („dogovora“), ki sta ga v postopku predložili prizadeti stranki, se sodišče strinja s toženko, da ni razloga, da se ta dogovor ne bi nanašal tudi na pravne naslednike strank, ki so ga sklenile. Nenazadnje tudi iz njegovega besedila izrecno izhaja, da ima v primeru prodaje katerekoli od parcel in deleža parcele št. 250/6 novi lastnik pravico uporabe poti, kar glede na nadaljnje besedilo dogovora pomeni tudi napeljavo elektrike in vodovoda. K temu sodišče dodaja še, da ne SPZ, ne kateri drugi zakon za soglasje iz petega odstavka 67. člena SPZ ne predpisuje posebne obličnosti (kot npr. 52. člen Obligacijskega zakonika za prenos lastninske pravice ali ustanovitev druge stvarne pravice na nepremičnini), zato ni razloga, da tudi „navadna fotokopija“ dogovora ne bi zadostila zahtevi po obličnosti dokaza o pravici graditi, ki je v četrti alineji prvega odstavka 56. člena ZGO-1 opredeljen kot „druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini“. Da bi ta dogovor ne bi sklenjen oziroma da predložena listina ne bi izkazovala njegove prave vsebine, tožnika ne trdita.

14. Prvi odstavek 56. člena ZGO-1 pravico graditi opredeljuje tudi po obsegu: v vsaki od njegovih alinej je namreč izrecno določeno, da mora iz predloženega dokaza izhajati, da gre za pravico, ki investitorju omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na nepremičnini. Ker gre pri tem smiselno lahko le za gradnjo oziroma dela, ki so predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, mora torej investitor že po samem zakonu izkazati, pristojni organ za gradbene zadeve pa preizkusiti ustreznost oziroma obseg pravice graditi. Povedano drugače: pravica graditi mora biti izkazana ne samo glede pravnega naslova, temveč tudi v smislu zadostnosti njenega obsega glede na nameravano gradnjo (J. Breznik v: Breznik, Duhovnik, Kmecl, ZGO-1 s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2010, stran 172).

15. To sodišče je zato že večkrat (prim. npr. sodbe I U 1196/2013 in I U 102/2011) zavzelo stališče, da je mogoče soglasje za gradbena dela vsebinsko relevantno podati le takrat, ko so znane bistvene značilnosti gradnje in s tem posledice za dotedanjo rabo nepremičnine in za razmerja med solastniki. Pogojno oziroma načelno strinjanje s posegi v solastnino ne pomeni pravice graditi, saj tako soglasje upravnemu organu ne omogoča preizkusa v skladu s prvim odstavkom 56. člena ZGO-1, ali se pravica graditi nanaša na gradnjo oziroma obseg del, kakor izhaja iz zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, in zato ne omogoča zaščite pravic ostalih solastnikov.

16. Tako sicer drži, da je mogoče vsebinsko relevantno dati soglasje le h gradnji, ki je jasno in nedvoumno določena tako po vsebini, kot po obsegu, kar načeloma pomeni izdelano projektno dokumentacijo, vendar pa to še ne pomeni formalne vezanosti na točno določeno (npr. s številko ali izdelovalcem) dokumentacijo, kot zmotno menita tožnika. Zakon namreč ne daje podlage za to, da bi organ zavrnil soglasje h gradnji, ki je bilo po vsebini konkretizirano z določeno projektno dokumentacijo, zgolj zato, ker je zdaj gradnja v povsem enaki vsebini in obsegu vključena v drugo projektno dokumentacijo. Tudi na ta način je namreč v skladu z gornjo obrazložitvijo izpolnjena temeljna zahteva, ki izhaja iz prvega odstavka 57. člena ZGO-1, da je namreč obseg pravice graditi opredeljen dovolj natančno, da je mogoče preizkusiti, ali ustreza obravnavani gradnji.

17. Tožnika v obravnavani zadevi svoje stališče, da ni tako, opirata zgolj na trditve o formalni neustreznosti predložene listine, ne trdita pa, da gradbena dela, ki so predmet obravnavanega gradbenega dovoljenja, ne ustrezajo tistim, ki so predmet že večkrat omenjenega dogovora. Pri tem so ta dela tudi v dogovoru opredeljena s konkretno projektno dokumentacijo, tako da ni mogoče govoriti o tem, da bi bil dogovor kakorkoli nedoločen ali zgolj načelen. Sodišče iz vseh naštetih razlogov ugotavlja, da ta dogovor pomeni ustrezno dokazilo o pravici graditi za izdelavo vodovodnega priključka na parceli št. 250/6 k.o. Brezovica. Ker sta tožnika v tožbi izpodbijala izključno ustreznost dokazila pravice graditi, to pomeni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

18. Tožnika v tožbi kot dokaze navajata izključno listine iz upravnega spisa, ki jih je po povedanem ustrezno upoštevala in ovrednotila že toženka, kar pomeni, da nista navedla nobenih novih dejstev oziroma dokazov, ki bi lahko vplivali na odločitev. Sodišče je zato v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

19. V primeru, če sodišče tožbo zavrne po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Predlogu prizadete stranke za povrnitev stroškov sodišče ni ugodilo, ker meni, da z navedbah v odgovoru na tožbo ni bistveno pripomogla k odločitvi sodišča (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).