Jedro

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila vročitev odpovedi pravilno opravljena. Detektiv je pisanje z odpovedjo pustil v edinem hišnem nabiralniku. Iz predloženih posnetkov je jasno razviden hišni nabiralnik na levi strani dovoza na betonski ograji oz. škarpi hiše. Pri tem je sodišče prve stopnje sledilo izpovedi detektiva, da mu je tožnik izrecno rekel, naj pošto pusti v nabiralniku. Četudi je bil na hišnem nabiralniku zgolj naziv podjetja A. in ne priimek tožnika, to ne pomeni, da je ta poštni nabiralnik zgolj od podjetja A. in da vročevalec v njem ne bi smel pustiti pisanja po tožnikovi odklonitvi sprejema. Po 43. členu Zakona o poštnih storitvah ni nujno, da ima samostojna stanovanjska hiša predalčnik označen s priimkom, saj je uporaben tudi, če na njem ni priimka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku resda manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, vendar pa ob izpolnitvi pokojninske dobe 40 let, tudi ob upoštevanju pavšalnih navedb o osebnih okoliščinah iz 28. člena ZPIZ-2 (znižanja starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka in skrbi za otroke), še ne bo izpolnjeval predpisanega starostnega pogoja in s tem vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje predpisanega starostnega pogoja, pritožba ne nasprotuje, zato je neutemeljen očitek o napačno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava, ker sodišče prve stopnje ni štelo, da tožnik uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo iz 114. člena ZDR-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; za ugotovitev, da tožniku pogodba o zaposlitvi z dne 1. 8. 2022 ni prenehala, temveč še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja; da mu je dolžna toženka priznati vse pravice iz delovnega razmerja in ga za čas od nezakonite odpovedi dalje prijaviti v socialna zavarovanja za polni delovni čas ter mu povrniti stroške postopka. Zavrnilo je podredni del tožbenega zahtevka za plačilo denarnega povračila v znesku 57.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da toženka krije sama svoje stroške postopka.

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe o prekluziji (286. člen ZPP), ker je štelo kot prepozne tožnikove navedbe in dokaze v zvezi s posebnim pravnim varstvom pred odpovedjo po 114. členu ZDR-1. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravočasnih navedb in dokazov tožnika, je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 23. člena Ustave RS. Zahteval je, da se upošteva njegova delovna doba v tujini; pridobivanje teh podatkov pri ZPIZ ne more biti v škodo tožnika. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ne bi mogla vedeti za izpolnjevanje predpisanih pogojev iz 114. člena ZDR-1. Te pogoje je tožnik izpolnjeval, zato je nezakonita odpoved iz poslovnega razloga brez njegovega soglasja. Neutemeljena je presoja sodišča prve stopnje o nekonsistentnih navedbah tožnika v zvezi z vročitvijo odpovedi. Pri tem je treba upoštevati, da tožnik vse do prvega naroka za glavno obravnavo ni bil seznanjen z vsebino odpovedi. Sodišče prve stopnje ni zahtevalo od tožnika preostanka posnetka varnostne kamere. Detektiv na posnetku ne pove tožniku, da mu želi vročiti odpoved. Navedeno pomeni, da tožnik ni mogel odkloniti sprejema pisanja, posledično pa ni bilo mogoče opraviti nadomestne vročitve. Izpostavlja, da je detektiv pustil pisanje v nabiralniku, na katerem ni bilo priimka tožnika. Na nabiralniku je bil zgolj napis podjetja A. Zato ni podlage za zaključek sodišča prve stopnje, da bi se lahko tožnik seznanil s pisanjem, in je vročitev odpovedi nezakonita. Dejstvo, da je bila tožniku vročena odmera letnega dopusta, ne pomeni, da je bil seznanjen z vsebino pisne odpovedi. Tudi sicer tožnik ne more dokazovati negativnega dejstva, da mu odpoved ni bila vročena. Ne strinja se z ugotovitvami sodišča prve stopnje glede utemeljenosti odpovednega razloga. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve podrednega dela tožbenega zahtevka. Sodba je v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Po šestem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka. Toženka je odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala po pooblaščenem vročevalcu (detektivu). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je izpoved vročevalca skladna z listinami o vročitvi in izpovedjo B. B. Upoštevajoč dejanske zaključke je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 144. člena ZPP, ko je štelo, da je toženka odpoved vročila tožniku dne 3. 3. 2023. Ta določa, da kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti, brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

7. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožnik predložil dva izseka posnetka varnostne kamere, vsakega za en obisk, iz katerih ne izhaja celoten obisk detektiva. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni zahtevalo od tožnika preostanka posnetka. Ni naloga sodišča, da stranki predlaga, katere dokaze naj predlaga; to tudi sicer ni mogoče, saj dokaze pozna sama stranka in ne v naprej sodišče. Sodišče prve stopnje je v zvezi z vročitvijo odpovedi navedlo, da verjame izpovedi detektiva, ki je skladna z listinami, da je tožnik dvakrat odklonil prejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer mu je povedal, da ima zanj odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani toženke. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženka dokazala, da je tožniku odpoved vročila preko detektiva dne 3. 3. 2023, tožnik pa ni izkazal svojih navedb, da ga detektiv ni obvestil, da mu želi vročiti odpoved.

8. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila vročitev odpovedi pravilno opravljena. Detektiv je pisanje z odpovedjo ob drugem obisku dne 3. 3. 2023 okoli 13. ure pustil v edinem hišnem nabiralniku. Iz predloženih posnetkov je jasno razviden hišni nabiralnik na levi strani dovoza na betonski ograji oz. škarpi hiše. Pri tem je sodišče prve stopnje sledilo izpovedi detektiva, da mu je tožnik izrecno rekel, naj pošto pusti v nabiralniku. Četudi je bil na hišnem nabiralniku zgolj naziv podjetja A. in ne priimek tožnika, to ne pomeni, da je ta poštni nabiralnik zgolj od podjetja A. in da vročevalec v njem ne bi smel pustiti pisanja po tožnikovi odklonitvi sprejema. Po 43. členu Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 51/2009 in nadaljnji) ni nujno, da ima samostojna stanovanjska hiša predalčnik označen s priimkom, saj je uporaben tudi, če na njem ni priimka (prim. zadevi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2176/2018 in I Cp 2296/2018). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila vročitev opravljena s tem, ko je detektiv pustil odpoved v hišnem predalčniku.

9. Pritožbeni ugovor, da je bil tožnik seznanjen z vsebino odpovedi šele na prvem naroku za glavno obravnavo, je glede na vse navedeno nepravilen. Vročevalec je tožniku vročil odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 144. členom ZPP dne 3. 3. 2023. S takšnim vročanjem je bilo tožniku omogočeno, da se seznani z vsebino odpovedi. Da je tožnik vedel, da mu bo vročena odpoved, in se je vročitvi izmikal, izhaja tudi iz njegovih navedb o tem, da mu je direktor toženke že v mesecu januarju 2023 na sestanku povedal, da bo moral oditi in mu predlagal sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi, v nasprotnem primeru bo podana odpoved iz poslovnih razlogov. Tožnik je po opravljeni vročitvi pravočasno uveljavljal sodno varstvo, s tem pa je bil dosežen tudi namen vročanja.

10. Pritožbeni očitek nestrinjanja z ugotovitvami sodišča glede utemeljenosti poslovnega razloga ni obrazložen, zato pritožbeni preizkus v tem delu ni mogoč. Tožnik v pritožbi namreč samo na splošno navaja, da ne soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, pri čemer niti ne navede, s katerimi ugotovitvami ne soglaša. 11. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je napačno uporabilo določbe o prekluziji (286. člen ZPP), ker ni upoštevalo pravočasnih tožnikovih navedb in dokazov v zvezi s posebnim pravnim varstvom pred upokojitvijo. Čeprav je sodišče prve stopnje v 31. točki obrazložitve tovrstne tožnikove navedbe štelo kot prepozne, se je v naslednji točki opredelilo do dopisa ZPIZ z dne 7. 8. 2023, ki ga je predložil tožnik za dokazovanje pokojninske dobe in do navedb o posebnem pravnem varstvu tožnika po 114. členu ZDR-1. Na podlagi te listine je zaključilo, da je tožnik v času odpovedi (2. 3. 2023) z upoštevanjem pokojninske dobe v tujini dopolnil 35 let in 4 mesece skupne pokojninske dobe. Ker je sodišče prve stopnje, kljub stališču o prepoznih navedbah, izvedlo ta dokaz, ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, niti ne relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP (kršitev procesnih določb, ki bi vplivala na zakonitost sodbe) v zvezi s 286. členom ZPP.

12. Prvi odstavek 114. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. ZDR-1 varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga veže na izpolnitev pogojev za starostno upokojitev, ki jih določa 27. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadaljnji). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku resda manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, vendar pa ob izpolnitvi pokojninske dobe 40 let, tudi ob upoštevanju pavšalnih navedb o osebnih okoliščinah iz 28. člena ZPIZ-2 (znižanja starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka in skrbi za otroke), še ne bo izpolnjeval predpisanega starostnega pogoja in s tem vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje predpisanega starostnega pogoja, pritožba ne nasprotuje, zato je neutemeljen očitek o napačno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava, ker sodišče prve stopnje ni štelo, da tožnik uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo iz 114. člena ZDR-1. 13. Sodišče prve stopnje je v 35. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da je pogoj za priznanje denarnega povračila predhodna ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je delovno razmerje tožniku pri toženki zakonito prenehalo na podlagi odpovedi, podredni zahtevek za plačilo denarnega povračila ni utemeljen. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo, zato sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka.

14. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).