Jedro

Presoja zakonitosti akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal – tako glede pristojnosti za odločanje, procesnih določb, kot tudi glede materialnega prava.

V izpodbijanem izreku ni specificirano, katera konkretna vloga tožene stranke je bila zavrnjena; to je je sicer razvidno iz obrazložitve, vendar se po določbah ZUP o zahtevku odloča v izreku in izrek mora biti določen, kajti izrek se izvršuje.

Obvezni sestavni del razpisne dokumentacije mora biti tudi navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti izvajalcu razpisa. Če razpis s tega vidika ni popoln, to ne more biti v škodo prijavitelju, poleg tega pa ima komisija že po samem ZPOP-1 dolžnost, da vlagatelja pozove na dopolnitev, če vloga ni bila popolna (1. odstavek 27. člena ZPOP-1). Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da je bilo za komisijo odločilno, da bi prijavitelj izkazal sodelovanje s pogodbo, zato bi morala komisija tožnika pozvati, da predloži dokaz o pogodbenem sodelovanju, pa tega ni storila.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep tožene stranke št. SIA10/00042 z dne 1. 6. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi Javnega razpisa P2 za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 odločila, da se vloga A., d.o.o., ne odobri. V obrazložitvi akta je navedeno, da je stranka vložila prošnjo za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010. Na odpiranje vlog je prispelo 229 popolnih vlog. Komisija za dodelitev sredstev je ocenila vlogo in upoštevala merila za izbor upravičencev. Projekt stranke je po merilih pridobil 55 od 100 možnih točk. Prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, je 70 ali več točk. Uprava Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo je na podlagi predložene vloge in ocene projekta sprejela sklep, da se vloga ne odobri. Vloga je bila ocenjena na podlagi 4 kvantitativnih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo. Vsako merilo ima ustrezno število podrazredov. Glede na oceno komisije je bilo pri posameznem merilu dodeljeno ustrezno število točk. Seštevek posamičnih ocen pa predstavlja skupno oceno doseženih točk. V nadaljevanju je podana obrazložitev doseženih točk pri posameznem merilu.

V zvezi z oceno glede merila I. tožena stranka pravi, da je iz vloge stranke razvidno, da gre za uvajanje novih izdelkov, ki niso/ne bodo predvsem rezultat lastnega razvoja. Pri projektu razvoja in izdelave stroja za lasersko graviranje gume gre predvsem za posnemanje tehnologije, ki je že bila razvita in je že uveljavljena na trgu. Pri razvoju projekta bo podjetje sodelovalo s podjetjem B. Stranka tudi ni priložila dokumentov, ki izkazujejo lasten razvoj novega izdelka (tehnična dokumentacija (kot npr. tehnični opisi, skice, risbe), tehnološka dokumentacija (kot npr. opis proizvodnega procesa, tehnološki „lay out“). Komisija je zato vlogi stranke pri tem merilu dodelila 10 točk. Glede ocene merila pod točko 2. tožena stranka ugotavlja, da stranka ne sodeluje pogodbeno z institucijo znanja pri razvoju novih izdelkov/storitev oz. to sodelovanje ni konkretizirano v sklenjeni in veljavni pogodbi, zato je vloga stranke prejela 0 točk. Glede merila iz točke 3. je tožena stranka ugotovila, da je iz vloge stranke razvidno, da je projekt v fazi razvoja, saj imajo izdelano podrobno sliko o stroju. (glede hitrosti, natančnosti in cene). Komisija je zato vlogi stranke pri tem merilu dodelila 25 točk. V zvezi z merilom pod točko 4. tožena stranka pravi, da je stranka v povezavi z uvajanjem novega projekta izdelala strategijo trženja oziroma je ta dovolj obširna, zato je vloga stranke pridobila 20 točk. Projekt stranke je prejel manj kot 60 točk po kvantitativnih merilih, zato je pridobil negativno mnenje in ni šel v nadaljnje ocenjevanje po kvalitativnih merilih, saj ne more pridobiti sofinanciranja Sklada.

V tožbi tožnik predlaga odpravo sklepa in povrnitev stroškov postopka. Pravi, da razpisna dokumentacija ni bila pripravljena v skladu z določbo 23. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1), ki določa, da je sestavni del razpisne dokumentacije tudi navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora vlagatelj predložiti izvajalcu razpisa kot dokazilo, da izpolnjuje pogoje za kandidiranje na razpisana sredstva in da je upravičen do sredstev. Komisija tožene stranke je vlogo tožeče stranke sprejela kot formalno popolno in je ni pozvala na dopolnitev vloge, kot to določa 27. člen ZPOP-1, nato pa ji je pri merilu št. 2 (Sodelovanje z institucijami znanja pri razvoju izdelkov/storitev) dodelila 0 točk, ker tožeča stranka ni izkazala, da ima podpisano pogodbo o sodelovanju z institucijo znanja. Tožeča stranka je namreč izpolnjevanje tega merila dokazovala s sodelovanjem z družbo B. d.o.o., ki je podjetje vpisano v evidenco pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS. V dokaz tega sodelovanja je tožeča stranka priložila tudi Pogodbo o sodelovanju, za katero pa tožena stranka trdi, da ni bila priložena. Zaradi navedenega je tožena stranka tožeči stranki pri izpolnjevanju tega merila dodelila 0 točk, kar je pomenilo, da tožeča stranka ni dosegla praga, da bi lahko bila uvrščena v nadaljnje kvalitativno ocenjevanje in kot se je na koncu izkazalo, bi bila ob izpolnjevanju tega merila tudi uvrščena v krog vlagateljev, ki so do sofinanciranja bili upravičeni. V primeru, da pogodba res ni bila priložena, stranka pa se je nanjo izrecno sklicevala in jo je kot prilogo tudi navajala, je tožena stranka dolžna v skladu z določbo 27. čl. ZPOP-1 in tudi v okviru dodatnih pojasnil vloge, tožečo stranko pozvati na dopolnitev vloge oz. na predložitev pogodbe, na katero sklicuje.

Na tem mestu tožeča stranka vztraja, da je bila Pogodba o sodelovanju pri raziskavah in razvoju, sklenjena dne 23. 3. 2010 med tožečo stranko in družbo B. d.o.o., vlogi tožeče stranke za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 priložena, saj to izhaja tudi iz kopije celotne vloge, ki jo ima tožeča stranka v svojem arhivu in jo tej tožbi tudi prilaga.

V primeru, da ta pogodba pomotoma res ni bila priložena, v kar pa tožeča stranka ne verjame, pa bi jo tožena stranka v skladu z izrecno določbo 27. čl. ZPOP-1 in v skladu z določbo 67. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v skladu z določbo 3. in 4. čl. ZUP v postopku odločanja tožene stranke subsidiarno uporablja, morala pozvati na dopolnitev vloge. Tožena stranka se je dne 15. 6. 2010 v telefonskem razgovoru izgovarjala, da se določba 27. čl. ZPOP-1 nanaša samo na listine, ki so navedene v 14. točki na strani 10. in 11. razpisne dokumentacije in da za druge listine ta določba ne velja. Po prepričanju tožeče stranke tako stališče tožene stranke, ki je nato rezultiralo v izdaji izpodbijanega sklepa, ni pravilno in zakonito.

V skladu z določbo 7. čl. ZUP in 67. čl. ZUP je bila tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati na dopolnitev vloge po splošnih predpisih upravnega postopka. Določba 27. čl. ZPOP-1 pa samo še dodatno nalaga toženi stranki, da tudi če vlagatelji vložijo tako nepopolne vloge, da jih sploh ne bi bilo mogoče obravnavati in bi jih bilo potrebno kar takoj zavreči, le tem omogoči, da jih tožena stranka kljub vsemu opozori na pomanjkljivosti njihovih vlog in jim določi dodatni rok za dopolnitev vloge, v katerem iz nepravilne in nepopolne vloge lahko dosežejo, da se ta dopolni in popravi v tej meri, da se lahko obravnava. Ne gre namreč spregledati, da gre za pogodbo, ki je dejansko v času oddaje vloge že bila sklenjena, zato se je tožeča stranka nanjo tudi sklicevala.

Tožena stranka pa je tudi pri ostalih merilih odločila nepravilno in tožeči stranki dodelila nezadostno število točk. Pri tem tožena stranka svoje odločitve ni obrazložila na način, da bi tožeča stranka lahko preverila, ali je tožena stranka res popolno in pravilno ugotovila dejansko stanje in da bi lahko ugotovila, kateri so bili odločilni razlogi, ki so toženi stranki narekovali, da tožeči stranki dodeli manj točk, kot je tožeča stranka predlagala, da se ji jih dodeli. Ker torej izpodbijani sklep ni obrazložen v skladu s pravili ZUP, odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. tč. 2. odstavka 237. čl. ZUP, ki se v skladu z določbo 3. in 4. čl. ZUP za postopek pri toženi stranki uporablja. Kršitev obveznosti popolne in pravilne obrazložitve pomeni hkrati tudi kršitev ustavnega načela o pravni državi (2. čl. URS), enakega varstva pravic (22. čl. URS) in pravice do pravnega sredstva (25. čl. URS).

Tako je tožeča stranka v svoji vlogi pri kvantitativnem merilu „Razvoj projekta v podjetju“ navedla, da izpolnjuje merilo III.3.d, ki prinaša 35 točk, saj gre za projekt, ki je v fazi ideje in raziskav. Tožena stranka pa je ocenila, da gre za projekt, ki je v fazi razvoja in ji dodelila samo 25 točk, pri tem pa ni obrazložila, kateri so bili odločilni razlogi za tako odločitev. Navedla je le, da je iz vloge razvidno, da je projekt že v fazi razvoja, pri tem pa svoje ugotovitve glede na podane kriterije iz razpisne dokumentacije ni obrazložila. Dejstvo je, da tožeča stranka še nima zaposlenih oseb, da je ves razvoj stroja odvisen od pridobljenih sredstev, zato v nobenem primeru ni mogoče govoriti o fazi razvoja, temveč le o fazi ideje in raziskav. To je iz vloge tožeče stranke jasno razvidno, saj tožeča stranka ves čas tudi uporablja prihodnjik in govori le o svojih načrtih pri izdelavi stroja, iz česar jasno izhaja, da nima izdelanih prototipov ali prvih verzij stroja niti tega v bližnji bodočnosti brez sofinanciranja ne bo sposobna izvesti.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne in naloži tožeči stranki plačilo stroškov tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe o stroških do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka je na podlagi Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07 ZPOP-1), Zakona o javnih skladih, Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, Splošnih pogojev poslovanja slovenskega podjetniškega sklada (8. 4. 2009 veljavni z dne 3. 9. 2009), Poslovnega in finančnega načrta Slovenskega podjetniškega sklada za leto 2010 (sklep Vlade RS, št. 47601-30/2009/11 z dne 17. 12. 2009), Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, Mnenja o shemi „de minimis“ pomoči „Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 – 2013, de minimis“ objavila javni razpis. Razpisna dokumentacija je bila pred uradno objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, pregledana in potrjena s strani ustreznih služb na Ministrstvu za gospodarstvo, ki so razpisno dokumentacijo tudi v celoti pregledali in potrdili. V zvezi z navedbo potrebnih dokumentov, ki jih mora vlagatelj predložiti izvajalcu razpisa kot dokazilo, da izpolnjuje pogoje za kandidiranje na razpisana sredstva in da je upravičen do sredstev, so le ti navedeni v javnem razpisu. Tako ni mogoče govoriti o tem, da razpisna dokumentacija ni bila pripravljena v skladu s ZPOP-1. Dokumenti vlagatelja, ki morajo biti predloženi kot dokazilo da izpolnjuje pogoje za kandidiranje na razpisana sredstva in da je upravičen do sredstev, so točno navedeni v točki 14. „vsebina vloge“ javnega razpisa. Če pa vloga vlagatelja ni popolna, se vlagatelja s strani Sklada pozove k dopolnitvi vloge. Vloga tožeče stranke je bila formalno popolna in je prešla v nadaljnjo obravnavo. Po prepričanju tožeče stranke bi morala komisija v zvezi z merilom št. 2 (Sodelovanje z institucijami znanja pri razvoju izdelkov/storitev) pozvati tožečo stranko k dopolnitvi in je ravnala nepravilno. Komisija je popolno vlogo pregledala po vseh merilih. Da vlagatelj predloži pogodbo o sodelovanju z institucijami znanja pri razvoju izdelkov/storitev, je seveda v njihovo dobrobit že zaradi pridobitve točk, vendar je iz vloge tožnika razvidno, da le-ta tega ni storil. Posledično je dobil ustrezno število točk. Navajanja tožeče stranke, da je bila Pogodba o sodelovanju pri raziskavah in razvoju sklenjena 23. 3. 2009 med tožečo stranko in družbo B. d.o.o. žal ni dovolj za pridobitev ustreznih točk. Kljub vztrajanju tožeče stranke, da je pogodba o sodelovanju v sami vlogi priložena, stranka odgovarja, da v sami vlogi tožeče stranke, obravnavane pogodbe ni. Nepriložena pogodba o sodelovanju v sami vlogi ne pomeni, da komisija vloge ne-bi mogla več obravnavati. 27. člen ZPOP-1 govori o dopolnitvi vlog, ki so nepopolne, ko se prispele vloge na Sklad odpirajo. Sledi pregled administrativne komisije, v zvezi vsebino vloge. Če je vloga popolna, gre v nadaljnjo obravnavo, kar je vloga tožeče stranke tudi bila. Vsako merilo v sklepu št. SIA10/00042 z dne 1. 6. 2010 je ustrezno obrazloženo, tako da v celoti zavrača navajanja tožeče, da ne bi mogla preveriti ali je tožena stranka resnično popolno in pravilno ugotovila dejansko stanje. Pri merilu 3. (Razvoj projekta v podjetju) tožena stranka zavrača navajanja tožeče stranke, saj je v sklepu št. SIA10/00042 z dne 1. 6. 2010 ustrezno obrazložila, da je projekt v fazi razvoja, saj ima tožeča stranka izdelano podrobno sliko o stroju (glede hitrosti, natančnosti in cene). Skladno z obrazložitvijo posameznih kvantitativnih meril se za namen tega razpisa kot razvoj projekta obravnava nova dejavnost v podjetju. Vlagatelj mora skozi vlogo opisati nov izdelek/storitev oziroma temeljito izboljšavo že obstoječega izdelka/storitve na trgu. Tožeča stranka med drugim v prijavnem listu pod točko III.3. (Razvoj projekta v podjetju) že predstavlja postopek izdelave prototipa, katerega komponente so znane. Jasne so tudi stopnje izdelave samega stroja. Izbrani so tudi že bistveni sestavni deli (priložene ponudbe) za izdelavo prototipa. Komisija je zato vlogi stranke pri tem merilu upravičeno dodelila 25 točk. Nenazadnje pa je stranka tudi sama, z naknadno predložitvijo pogodbe o sodelovanju pri raziskavah in razvoju s podjetjem B. d.o.o. z dne 23. 3. 2010 razkrila, da že razvija stroj za izdelavo klišejev za flexo tisk, kar poleg že podane obrazložitve še dodatno potrjuje pravilno odločitev tožene stranke o dodelitvi 25 točk pri merilu 3. (Razvoj projekta v podjetju).

V pripravljalni vlogi tožeča stranka pravi, da je protispisna trditev tožene stranke, da tožeča stranka pogodbe o sodelovanju z institucijami znanja, torej pogodbe, ki jo je dne 23. 3. 2010 sklenila z družbo B. d.o.o., ni priložila svojo vlogi za sofinanciranje, kar naj bi izhajalo tudi iz njene vloge same (tč. II. 2 odgovora na tožbo). Prav nasprotno iz njene prijave na javni razpis je jasno razvidno, da je citirana pogodba priloga vloge za sofinanciranje (III.2.b. točka prijave na strani 4). Dejstvo je, da je tožeča stranka izkazala, da je pogodbo priložila, tožena stranka pa temu nasprotnih dokazov nima. Nasprotno tožena stranka se na pogodbo o sodelovanju z družbo B. d.o.o. tudi sama sklicuje, ko v odgovoru na tožbo (tč. II. 5 zadnji odstavek) pojasnjuje, da je tožeči stranki pri merilu „Razvoj projekta v podjetju“ pravilno dodelila 25 točk, kar naj bi izhajalo tudi iz sporne pogodbe. Tožena stranka sicer trdi, da je tožeča stranka to pogodbo naknadno predložila, vsekakor pa je jasno, da jo je tožena stranka v času ocenjevanja vlog imela in jo je pri ocenjevanju merila „Razvoj projekta v podjetju“ tudi upoštevala.

V odgovoru tožena stranka pravi, da pogodba o sodelovanju pri raziskavah in razvoju v sami vlogi ni bila priložena. Vloga tožnice je bila obravnavana kot popolna med člani komisije in če bi manjkal ob prejemu same vloge na Sklad kak dokument po 14. točki obravnavanega javnega razpisa (vsebina vloge), bi se tožnika pozvalo, da jo dopolni. Predložitev pogodb o sodelovanju z institucijami znanja so v dobrobit ocene projekta po merilu, sama predložitev pa ni bila obvezna.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba je utemeljena.

Presoja zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu ni možna, če izpodbijani akt nima nobene navedbe o tem, na podlagi katerih zakonskih določb je organ odločal – tako glede pristojnosti za odločanje, procesnih določb, kot tudi glede materialnega prava. Po določbi 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010) mora obrazložitev odločbe obsegati med drugim tudi navedbo določb predpisov, na katere se odločba opira (4. točka), kajti brez tega odločbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistven kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo 3. odstavka 27. člena ZUS-1. Takšna kršitev je podana v konkretnem primeru, saj ima izpodbijana odločba le navedbo določila 34. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1, Uradni list RS. št. 102/2007), ki pa določa, da zoper sklep iz 29. in 30. člena tega zakona ni pritožbe. Postopek, pristojnosti in materialne določbe za izvedbo izbirnega postopka so določene v ZPOP-1 ali v predpisih (standardih) tožene stranke oziroma javnem razpisu in v ponovnem postopku bo morala tožena stranka obrazložitev akta opremiti z ustreznimi navedbami pravnih določil, da bo sodišče lahko opravilo presojo zakonitosti, če bo stranka sprožila upravni spor. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve med drugim tudi jasno razvidno, kakšen je bil predlog pristojne komisije, ki je opravila oceno vlog; dvom z vidika zakonitosti v izpodbijanem sklepu vzbujata tudi navedbi v izpodbijani odločbi, da je o vlogi odločila „uprava“, med tem ko zakon kot pristojno osebo za odločanje določa „odgovorno osebo“ (3. odstavek 28. člena in 1. odstavek 29. člena ZPOP-1). Bistvena kršitev določb postopka je podana tudi zaradi tega, ker v izpodbijanem izreku ni specificirano, katera konkretna vloga tožene stranke je bila zavrnjena; to je je sicer razvidno iz obrazložitve, vendar se po določbah ZUP (1. odstavek 213. člena) o zahtevku odloča v izreku in izrek mora biti določen (6. odstavek 213. člena ZUP), kajti izrek se izvršuje. Nadalje je samostojen razlog za ugoditev tožbi ta, da morajo biti po določbi 2. odstavka 23. člena ZPOP-1 v razpisni dokumentaciji navedeni vsi potrebni podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge, kar pomeni, da mora biti obvezni sestavni del razpisne dokumentacije tudi navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora predlagatelj predložiti izvajalcu predpisa (6. točka 3. odstavka 23. člena ZPOP-1). Tožena stranka ni izkazala, da je javni razpis vseboval navodilo, da mora prijavitelj v zvezi z merilom iz točke 2. vlogi priložiti pogodbo o sodelovanju. V odgovoru se je sklicevala na 14. točko na str. 10-11 razpisne dokumentacije in da med zahtevanimi obveznimi prilogami ni bilo pogodbe o sodelovanju v zvezi z merilom pod točko 2 javnega razpisa in da je zato komisija štela, da je vloga popolna in jo je vzela v oceno. To drži, da obveznosti po predložitvi take pogodbe v navedenem delu razpisne dokumentacije ni bilo, vendar pa je tožena stranka v 4. odstavku na strani 2 izpodbijane odločbe jasno navedla, da je dala tožniku 0 točk, ker sodelovanje ni konkretizirano v sklenjeni in veljavni pogodbi, kar pomeni, da je bilo za toženo stranko bistveno, da tožnik ni izkazal sodelovanja s pogodbo, na katero pa se je tožnik v vlogi skliceval. Če razpis s tega vidika ni bil popoln, to ne more biti v škodo prijavitelju, poleg tega pa ima komisija že po samem ZPOP-1 dolžnost, da vlagatelja pozove na dopolnitev, če vloga ni bila popolna (1. odstavek 27. člena ZPOP-1) in iz obrazložitev 4. odstavka na strani 2. odločbe izhaja, da je bilo za komisijo odločilno, da bi prijavitelj izkazal sodelovanje s pogodbo, zato bi morala komisija tožnika pozvati, da predloži dokaz o pogodbenem sodelovanju, pa tega ni storila.

Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na vodenje postopka in materialno pravo (4. odstavek 64. člena ZUS-1). Pri tej odločitvi tožbeni ugovor o neobrazloženih razlogih za oceno po posameznih merilih (3. odstavek na strani 4 tožbe) ni igral nobene vloge, ker ga je tožena stranka postavila preveč pavšalno, z izjemo merila „Razvoj projekta v podjetju“, v zvezi s katerim bo tožena stranka morala v večji meri oziroma bolj prepričljivo razčistiti dejansko stanje v ponovnem postopku.

Obrazložitev k drugi točki izreka: Določilo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Ur. l. RS št. 24/2007), se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR. Po določilu zadnjega stavka določila 3. odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Tožena stranka je dolžna plačati navedeni znesek tožeči stranki, povečan za 20% DDV, kar skupaj znese 420 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožnici v 15 dneh od prejema sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.