Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razmerje med pravdnima ne izhaja iz pridobitne dejavnosti tožeče stranke, temveč iz neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker v konkretnem primeru na strani tožeče stranke nista podana oba, tako subjektivni kot objektivni kriterij, ne gre za gospodarski spor.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v sojenje stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Kranju.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
(1) Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi.
(2) Iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) se pritožuje tožeča stranka ter v bistvenem navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbo 2. točke 1. odstavka 481. člena ZPP, saj ni upoštevalo, da v konkretnem primeru med pravdnima strankama ne gre za gospodarski spor. Dodaja, da je škodni dogodek, iz katerega izvira sporno pravno razmerje, sicer res nastal v sferi premoženja tožnika, vendar ne v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti.
(3) Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
(4) Pritožba je utemeljena.
(5) V skladu z 2. točko 481. člena ZPP so gospodarski spori tudi spori iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Pri podjetnikih posameznikih so torej gospodarski spori opredeljeni na podlagi subjektivnega in objektivnega kriterija (primerjaj Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 737).
(6) Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 2. točko 481. člena ZPP. V konkretnem primeru namreč tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki je nastala na objektu v njeni lasti, škodo pa naj bi kot investitor gradbenih del povzročila tožena stranka. Razmerje med pravdnima strankama tako ne izhaja iz pridobitne dejavnosti tožeče stranke, temveč iz neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke. Ker v konkretnem primeru na strani tožeče stranke nista podana oba, tako subjektivni kot objektivni kriterij, ne gre za gospodarski spor. O tožbenem zahtevku bo tako potrebno odločati v rednem pravdnem postopku, za katerega je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Kranju. Iz teh razlogov je bilo treba ugoditi tožnikovi pritožbi ter odločiti tako, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. tč. 365. člena ZPP).
(7) Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena.