Jedro

Procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v primeru molka organa je poziv stranke pristojnemu organu, da odločbo izda v nadaljnjih sedmih dneh, sicer bo vložena tožba. Takšno dejansko procesno stanje v obravnavani zadevi ni izkazano, zato je tožba, vložena zaradi molka organa tožene stranke, zakonito zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdita sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo zaradi molka organa (I. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz naslova nematerialne stroške v višini 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo (II. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da trpi tožnica sama svoje stroške postopka (III. tč. izreka).

2. Zoper citirano sodno odločbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe in razveljavitev sklepa ter ugoditev tožbenemu zahtevku.

Navaja, da je toženi zavod 5. 7. 1994 izdal odločbo o dodatku k invalidski pokojnini iz druge republike nekdanje SFRJ v znesku 11.429,50 SIT od 2. 6. 1994 dalje. Ta odločba je pravnomočna in se je izvajala, ko pa je prišla pretvorba v EUR, naj bi se znesek zmanjšal za 7,00 EUR in danes znaša 27,00 EUR. Območna enota A. naj bi dodatek k tuji pokojnini, ki naj bi znašal 348,00 EUR kradla in ji izplačuje le 27,00 EUR. Gre za tožbo zaradi nerealizacije upravnega akta.

Meni, da je zaradi navedenega toženi zavod pri opravljanju svoje dejavnosti povzročil škodo v skladu z določbami OZ in 196. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tožena stranka naj bi posegla v temeljne človekove pravice in sicer lastninsko pravico in s tem kršila 33., 34. in 155. člen Ustave RS ter Evropsko konvencijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodne odločbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem ter procesnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitve iz 2. odst. 350. člena v zvezi z 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodna odločba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

5. Tožbe o pravicah do in iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z zagotavljanjem pravice do socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, so dopustne le zoper drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne(2) posamične upravne akte. O navedenih pravicah je namreč izvirno pristojen in pooblaščen odločati toženi zavod, zoper njegove odločbe pa je zagotovljeno sodno varstvo pravic s t. i. izpodbojnimi tožbami, ki jih je potrebno vložiti v zakonsko predpisanem roku 30 dni od vročitve dokončne odločbe.

V skladu z 2. odst. 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih(3) (ZDSS-1) je tožbo mogoče vložiti tudi v primeru t.i. molka organa. V cit. določilu ZDSS-1 je namreč izrecno določeno, da sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, v kolikor pristojni drugostopenjski organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku, in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Procesna predpostavka za vsebinsko sojenje v primeru molka organa je torej poziv stranke pristojnemu organu, da odločbo izda v nadaljnjih sedmih dneh, sicer bo vložena tožba.

6. Takšno dejansko procesno stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni izkazano. Iz tožbe zaradi molka organa in pritožbenih navedb je sicer mogoče povzeti, da naj bi bila ta vložena, ker naj denarna dajatev, in sicer dodatek k tuji invalidski pokojnini, priznan s pravnomočno odločbo št. ... z dne 5. 7. 1994 sploh ne bi bil izplačevan, oz. ne bi bil izplačevan v pravilni višini. Izvrševanje pravnomočnega upravnega akta pa seveda ni mogoče uspešno uveljavljati s tožbo zaradi molka organa, temveč kvečjemu z izvršitvijo pravnomočnega posamičnega upravnega akta v upravno izvršilnem postopku, če ga izdajatelj ne bi izvrševal ali ne bi izvrševal pravilno.

Navedeno seveda pomeni, da je tožba, vložena pred sodiščem prve stopnje 16. 4. 2015 zaradi molka organa tožene stranke, na temelju 274. člena ZPP v zvezi z 2. odst. 63. člena in tudi v zvezi z 2. odst. 72. člena ZDSS-1 z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena. Iz istih dejanskih procesnih in pravnih razlogov je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v tem obsegu na podlagi 2. odst. 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Pritožba ni utemeljena niti zoper zavrnilni del sodbe o vtoževani odškodnini v višini 5.000,00 EUR s pp iz naslova negmotne škode.

Pritožbeno sodišče lahko le pritrdi pravilnim dejanskim in pravnim razlogom za zavrnitev vtoževane odškodninske terjatve. Odškodninska odgovornost po Obligacijskem zakoniku(4) (OZ) je namreč podana, če so izkazani štirje, kumulativno predpisani elementi civilnega delikta. Gre za nedopustno ravnanje, obstoj škode, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in škodo ter odgovornost povzročitelja. Če le ena od navedenih predpostavk manjka, kot v obravnavani zadevi, ko po pravilni dejanski ugotovitvi prvostopenjskega sodišča ni izkazana niti protipravnost, terjatev že po temelju ni dokazana. Tudi sicer z zatrjevanjem, da naj tožena stranka ne bi pravilno izplačevala dodatka k tuji pokojnini, ne da bi bilo to s čimerkoli izkazano, ni mogoče uspešno dokazovati nematerialne, temveč kvečjemu materialno škodo. Vendar takšne trditvene podlage tožba sploh ne vsebuje, saj je z njo eksplicitno zahtevano plačilo nematerialne škode.

8. Iz predhodno navedenih razlogov in ko preostale pritožbene navedbe ne samo da niso jasne, temveč so celo same s seboj v nasprotju, do povsem pavšalno zatrjevanih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin iz 15., 33., 34. in 155. člena Ustave RS ter Evropske konvencije(5) , do katerih se ni mogoče niti opredeljevati, je bilo potrebno pritožbo v skladu s 353. členom ZPP tudi v tem obsegu kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Izpodbojne tožbe niso dopustne zoper pravnomočne upravne odločbe!

(3) Ur. l. RS, št. 2/2004. (4) Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.

(5) Verjetno mišljena Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.