Jedro

Presoja pravilne porazdelitve bremena preživljanja otrok med njuna starša.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati prvi tožnici 120.000 SIT za stroške, ki jih je po prenehanju izvenzakonske skupnosti do vložitve tožbe založila za toženca za preživljanje skupnih otrok. Presežni tožbeni zahtevek prve tožnice je zavrnilo. Tožencu je tudi naložilo, da mora od 1.4.2002 dalje plačevati za mladoletno drugo tožnico po 40.000 SIT mesečne preživnine, za mladoletnega tretjega tožnika pa po 30.000 SIT mesečne preživnine in pri tem za posamezne mesece do septembra 2002 zaradi delnih plačil določilo nižje zneske. Presežni tožbeni zahtevek mladoletnega tretjega tožnika za plačevanje za še 10.000 SIT višje mesečne preživnine je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o še dolžni preživnini za mladoletno drugo tožnico za mesec julij 2002 za znesek 20.000 SIT, o še dolžni preživnini za mladoletnega tretjetožnika za meseca junij in julij 2002 po 10.000 SIT in v stroškovni odločitvi ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je toženčevo pritožbo in v celoti pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeni in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Toženec v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se preživnina določi v (skupnem) znesku 50.000 SIT mesečno (točneje: za vsakega od mladoletnih tožnikov za 10.000 SIT nižja mesečna preživnina). Denarne potrebe obeh otrok so pretirano ocenjene. Hčerkine ne znašajo 70.000 SIT, temveč 50.000 SIT, sinove pa le 40.000 SIT. Nižje potrebe obeh otrok toženec utemeljuje s sklicevanjem na svoje pritožbene trditve, s kakšnimi dohodki je družina razpolagala pred razpadom izvenzakonske skupnosti in s podatki, koliko odpade na družinskega člana pri dveh minimalnih plačah, kar potrjuje realnost toženčeve ocene. Toženec očita sodišču prve stopnje, da ni navedlo razlogov, na čem temelji ugotovljena višina potreb, koliko porabita otroka za hrano, obleko, obutev itd. Ker potrebe otrok realno ne presegajo 95.000,00 SIT, je upoštevaje otroški dodatek 30.000 SIT med starša treba razdeliti le še 65.000 SIT. Primerna preživnina je zato 50.000 SIT. Materin denarni prispevek bo tako znašal le 15.000 SIT. Potrebe otrok pa so v bistvu še nižje, saj prihajata k tožencu domov vsak petek in soboto oziroma izmenjaje vsako drugo nedeljo, torej šest dni v mesecu, kar pomeni, da je s tem zadovoljena petina njunih mesečnih potreb.

Toženec je na oba otroka zelo navezan, zagotoviti jima želi čimveč za ustrezen razvoj, ne želi pa, da se njegov denarni prispevek, namenjen otrokoma, uporablja za potrebe zakonite zastopnice. Zato naj se potrebe obeh otrok realno ocenijo. Posamezne predpostavke v zvezi z določitvijo preživnine niso obrazložene, predvsem pa so zmotno ugotovljene potrebe obeh mladoletnih otrok.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Prva tožnica in toženec sta živela v izvenzakonski skupnosti, ki je v decembru 2001 razpadla, ko je toženec kot kriminalistični inšpektor zamenjal službo in se zaposlil v Ljubljani, prej pa je delal v Celju. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletne druge tožnice, ki se je rodila 3.10.1994 in je v času sojenja obiskovala 3. razred devetletke, ugotovilo v znesku 70.000 SIT in pri tem upoštevalo tudi stroške s prehrano v šoli, na otroka odpadajoče stroške za stanovanje in druge stroške. Potrebe mladoletnega tretjetožnika, ki se je rodil 26.12.2000, je ugotovilo v znesku 60.000 SIT in pri tem poleg ostalih stroškov upoštevalo tudi oskrbnino v vrtcu in nanj odpadajoče stanovanjske stroške. Po ugotovitvi povprečne plače matere v višini 97.000 SIT in očetove v višini 214.000 SIT ter njunih kreditnih obveznosti, je, upoštevaje otroški dodatek, breme porazdelitve kritja denarnih potreb med starša porazdelilo tako, da mora toženec plačevati za hčerko 40.000 SIT, za sina pa 30.000 SIT mesečne preživnine, razliko pa bo krila mati.

Zmotne so toženčeve revizijske trditve, da sodišče prve stopnje ni navedlo vseh potrebnih predpostavk za ugotovitev denarnih potreb obeh otrok. Na enake pritožbene trditve je pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje v zadnjem odstavku na tretji strani svoje sodbe in so zato toženčeve revizijske trditve o procesnih kršitvah zaradi manjkajočih razlogov o odločilnih dejstvih neutemeljene. Sodišče druge stopnje je pravilno odgovorilo tudi na toženčeve pritožbene trditve, ki jih toženec v reviziji ponavlja, da so potrebe otrok manjše glede na primerjavo s situacijo v času obstoja izvenzakonske skupnosti njunih staršev. Revizijsko sodišče v zvezi s toženčevimi revizijskimi trditvami o potrebah otrok v družinah, v katerih starša zaslužita le minimalno plačo, in o tem, da naj bi v času stikov z otrokoma toženec kril petino njunih denarnih potreb, podrobneje ne odgovarja, ker toženec s temi trditvami skuša znižati ugotovitve obeh sodišč o višini denarnih potreb obeh otrok, to pa je vprašanje dejanske narave. Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP, da z revizijo ni mogoče izpodbijati popolnosti in pravilnosti dejanskega stanja, toženec s temi revizijskimi trditvami ne more uspeti.

Pravna podlaga za določitev preživnine je v 129. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po katerem se preživnina določi po otrokovih potrebah in možnostih njegovih staršev. Revizijsko sporno je 10.000 SIT preživnine za vsakega od otrok. Toženec v reviziji niti ne trdi, da tolikšne preživnine glede na svoje možnosti ne zmore plačevati. To bi tudi sicer težko trdil, saj mu po plačilu skupno 70.000 SIT preživnine in ob povprečni plači 214.000 SIT (ki od junija 2002 dalje sicer znaša že preko 230.000 SIT) za njegovo lastno preživljanje ostane okoli 145.000 SIT, torej več, kot znaša materina povprečna plača 97.000 SIT. Denarne potrebe mladoletne drugotožnice v znesku 70.000 SIT bodo tako krite s 15.000 SIT otroškega dodatka, 40.000 SIT očetove preživnine in 15.000 SIT materinega denarnega prispevka. Denarne potrebe mladoletnega tretjetožnika v znesku 60.000 SIT bodo krite s 15.000 SIT otroškega dodatka, 30.000 SIT očetove preživnine in 15.000 SIT materinega denarnega prispevka. Mati bo poleg denarja otrokoma nudila pretežno nego, varstvo in vzgojo. Gre sicer za nedenarni, vendar pomemben prispevek roditelja, pri katerem otrok živi in ki ga je treba pri določitvi preživnine upoštevati. Po ugotovitvah revizijskega sodišča je s tako določeno preživnino za vsakega od obeh otrok breme njunega preživljanja pravilno porazdeljeno med njuna starša in je skladno z možnostmi staršev. Zato toženec neutemeljeno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo toženčevo neutemeljeno revizijo.