Jedro

Za vodenje izvršbe na nepremičnino, kadar je ta vpisana v zemljiško knjigo, mora biti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika. 168. člen ZIZ pa določa obveznosti upnika in sodišča v zvezi z dokazovanjem lastninske pravice dolžnika na nepremičnini.

Sklep o preizkusu terjatev, v katerem je izločitvena pravica priznana in ugotovljeno, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, je listina, ki je podlaga za vknjižbo po 3. ali 4. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1. Določba 168. člena ZIZ v tretjem do šestem odstavku ureja ravno primer, ko zemljiškoknjižno stanje ne odraža dejanskega in upniku omogoča, da doseže vpis lastninske pravice na (novega) dolžnika, kadar ta zanj sam ne poskrbi, ali se mu celo izogiba, ker zanj nima interesa, in mu tako omogoči, da se iz premoženja dolžnika poplača.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v I. točki izreka ter v II. in III. točki izreka glede solastniškega deleža do 1/2 nepremičnin parcela št. 1, 1 in 3, vse katastrska občina X, razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka predlog upnika z dne 19. 12. 2018 za nadaljevanje izvršbe zoper novo dolžnico A. A. zavrnilo. V II. točki izreka je postopek izvršbe na plačo in na nepremičnine katastrska občina X, parcele 1, 2 in 3, last dolžnika do celote, ustavilo. V III. točki izreka je sklenilo, da ločitvena pravica upnika na nepremičninah ostane v veljavi.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija upnik. Navaja, da so nepremičnine parcela št. 1, 2 in 3, vse katastrska občina X, do 1/2 last hipotekarne dolžnice. Ta je imetnica izločitvene pravice na do 1/2 solastnem deležu navedenih nepremičnin in sicer na podlagi prvega dodatnega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 21. 11. 2018 in sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 22. 11. 2018. Z njima ji je bila v stečajnem postopku nad dolžnikom B. B. pred Okrožnim sodiščem v Mariboru St 000/2018 priznana lastninska pravica na podlagi zakona kot skupnega premoženja. Tako je sodišče zmotno štelo, da je lastnik tudi na njeni 1/2 B. B., ker je še vedno on vpisan kot lastnik teh nepremičnin do celote. Upnik je namreč pojasnil in izkazal nasprotno. S predložitvijo sklepa o preizkusu terjatev in končnega seznama preizkušenih terjatev je izkazal lastninsko pravico dolžnice A. A. in izpodbil domnevo iz 11. člena SPZ. Sklep o preizkusu terjatev v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev ustreza pojmu listine iz tretjega odstavka 168. člena ZIZ, ki je primerna za vpis lastninske pravice dolžnice v zemljiški knjigi. Izstavitev zemljiškoknjižne listine v takem primeru ni potrebna. Opozarja, da je smisel 168. člena ZIZ, da v situaciji, ko je zemljiškoknjižno stanje v nasprotju z obstoječim, upniku omogoči, da le-tega uskladi z resničnim in se uspešno poplača iz dolžnikovega premoženja. Meni, da bi moralo sodišče nadaljevati izvršbo na 1/2 nepremičnin, ki so v lasti hipotekarne dolžnice, za vpis lastninske pravice v njeno korist v zemljiški knjigi pa poskrbeti po uradni dolžnosti in zemljiškoknjižnemu sodišču poslati obvestilo oziroma listino na podlagi katere bi to odločilo o vpisu po uradni dolžnosti. Nadalje navaja, da je v posledici napačne odločitve glede nadaljevanja izvršbe zoper dolžnico sodišče tudi napačno v celoti ustavilo postopek izvršbe na celoto nepremičnin in napačno odločilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica do celote. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da izda sklep o nadaljevanju izvršbe na 1/2 nepremičnin v lasti hipotekarne dolžnice, ustavi postopek izvršbe le glede 1/2 B. B. solastnega deleža nepremičnin in odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica pri solastniškem deležu B. B. do 1/2. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik na pritožbo upnika ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z določbo 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti nepremičnina v predlogu za izvršbo označena tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine (prvi odstavek tega člena). Če je lastninska pravica na nepremičnini iz prvega odstavka tega člena vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice in vpis po uradni dolžnosti opravi sodišče (tretji in četrti odstavek tega člena). Upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahtevka vpis te pravice na dolžnika (peti odstavek 168. člena ZIZ). V skladu z določbo šestega odstavka tega člena se izvršilni postopek nadaljuje šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo. Za vodenje izvršbe na nepremičnino, kadar je ta vpisana v zemljiško knjigo, mora biti torej lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika. 168. člen ZIZ pa določa obveznosti upnika in sodišča v zvezi z dokazovanjem lastninske pravice dolžnika na nepremičnini.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zoper (novo) lastnico s hipoteko obremenjenih nepremičnin, na katere teče predmetna izvršba, zavrnilo že zato, ker je v zemljiški knjigi lastninska pravica na teh nepremičninah vpisana v celoti v korist dolžnika, ki pa je v osebnem stečaju. Ob uporabi določbe 1. alineje (pravilno točke) drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je izvršbo na nepremičnine dolžnika ustavilo in odločilo, da ločitvena pravica upnika na njih ostane v veljavi.

7. Upnik je v predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper hipotekarno dolžnico Tanjo Stergar navedel, da ji je bila v stečajnem postopku nad dolžnikom priznana izločitvena pravica na 1/2 nepremičnin, ki so predmet tega izvršilnega postopka. Skliceval se je na originarno pridobitev lastninske pravice iz naslova skupnega premoženja zakoncev. K predlogu je priložil tudi sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Mariboru, izdan v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom B. B., St 000/2018 z dne 22. 11. 2018 in prvi dodatni končni seznam preizkušenih terjatev z dne 21. 11. 2018, ki je sestavni del izreka sklepa o preizkusu z dne 22. 11. 2018. 8. V skladu z določbo tretjega odstavka 309. člena ZFPPIPP je sklep o preizkusu terjatev, v katerem je izločitvena pravica priznana in ugotovljeno, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, listina, ki je podlaga za vknjižbo po 3. ali 4. točki prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)1, in začetek stečajnega postopka ni ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvenega upnika na podlagi tega sklepa.

9. Glede na navedeno upnik utemeljeno opozarja na določbo 168. člena ZIZ, ki je sodišče v konkretnem primeru ni pravilno uporabilo. Ob ugotovitvi, da je kot edini lastnik na spornih nepremičninah v zemljiški knjigi vpisan dolžnik, bi to moralo postopati v skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZIZ in preveriti, ali je sklep St 000/2018 z dne 22. 11. 2018, v povezavi s končnim seznamom, na katera se sklicuje in ju je k predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper hipotekarno dolžnico upnik tudi priložil, primerna listina za vpis lastninske pravice do 1/2 pri teh nepremičninah na novo dolžnico. Če ta pogoj izpolnjuje, bi moralo v skladu z določbo četrtega odstavka 168. člena ZIZ poskrbeti za vpis dolžničine solastninske pravice v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti. V kolikor listina, na katero se sklicuje upnik, teh zahtev ne izpolnjuje, pa upnika v skladu z določbo petega odstavka 168. člena ZIZ napotiti na pravdo.

10. Pritrditi gre upniku, da določba 168. člena ZIZ v tretjem do šestem odstavku ureja ravno primer, ko zemljiškoknjižno stanje ne odraža dejanskega in upniku omogoča, da doseže vpis lastninske pravice na (novega) dolžnika, kadar ta zanj sam ne poskrbi, ali se mu celo izogiba, ker zanj nima interesa, in mu tako omogoči, da se iz premoženja dolžnika poplača. 11. Upnik glede na navedeno utemeljeno uveljavlja obstoj relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi katere je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep v izpodbijanem delu razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično je namreč utemeljena tudi pritožba zoper II. in III. točko izreka, kolikor se odločitev nanaša na solastni delež do 1/2 nepremičnin, saj podlaga za sprejeto odločitev glede tega deleža še ni gotova (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Predlogu upnika, da bi višje sodišče sámo odločilo o predlogu, pa ni mogoče ugoditi, saj mora sodišče prve stopnje najprej opraviti postopek v skladu s 168. členom ZIZ in glede na rezultat tega postopka odločiti tako o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom kot tudi o potrebi postopanja v skladu s 1. točko drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP tudi glede preostalega solastnega deleža 1/2. Ker je pravno sredstvo novega dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z njim ugovor, o katerem odloča sodišče prve stopnje (prvi odstavek 56a. in 54. člen ZIZ), odločitev pritožbenega sodišča o predlogu za nadaljevanje izvršbe z njim pa bi povzročila pravnomočnost sklepa, bi bila dolžniku s končno odločitvijo višjega sodišča odvzeta pravica do pravnega sredstva.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Ta v 3. točki določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga, v 4. točki pa na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz 1. točke tega odstavka oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.