Jedro

Zgolj dejstvo, da je direktor toženke uspešen podjetnik, ki je po nespornih trditvah pravdnih strank in razpravljajočega sodnika znan v medijih, še ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost odločanja vseh sodišč, ki se sicer tako ali tako domneva. Ostali konkretizirani očitki tožnika pa so uperjeni v različne procesne odločitve razpravljajočega sodnika v obravnavanem in nekaterih drugih postopkih. Predlog za delegacijo pristojnosti ni namenjen vsebinskemu preverjanju odločitev sodišč nižje stopnje, temu so namenjena predvidena pravna sredstva.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v Velenju na podlagi tožbe z dne 11. 5. 2021 teče pravdni postopek zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti. Tožnik je 9. 7. 2024 pri navedenem sodišču vložil predlog za delegacijo pristojnosti in podredno zahtevo za izločitev razpravljajočega sodnika ter predsednice istega sodišča. Okrajno sodišče v Velenju je Vrhovnemu sodišču posredovalo predlog za delegacijo pristojnosti, v katerem tožnik trdi, da so v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo delegacijo pristojnosti, saj bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Predlog utemeljuje z razlogi, da je direktor tožene družbe na širšem celjskem območju znana oseba, saj je vodil in vodi družbe z velikim vplivom in zato nepristransko odločanje na območju Višjega sodišča v Celju sploh ni mogoče. Razpravljajočemu sodniku med drugim očita, da je predmetno zadevo obravnaval v nasprotju s sodnim redom; da je direktorja toženke tikal in nagovarjal z osebnim imenom; mu dopuščal uporabo elektronskih naprav, medtem ko je sinu tožnika v drugi zadevi to prepovedal; neutemeljeno tožniku naložil plačilo celotnega predujma za postavitev izvedenca; neustrezno obravnaval ugovor zoper prepis posnetka naroka in neenako obravnaval prošnje za preklic narokov za glavno obravnavo.

2.Toženka je v odgovoru poudarila, da "velik vpliv" direktorja tožene stranke na določenem območju ne ogroža neodvisnega izvajanja sodne oblasti, preostali očitki pa pomenijo grajo vodenja postopka v konkretni pravdni zadevi in so kvečjemu razlog za izločitev; če bi bilo izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne bi moglo postopati, pa za nujno delegacijo in ne za delegacijo iz razlogov smotrnosti. Slednja ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodnika, saj imajo stranke v ta namen na razpolago pravna sredstva po ZPP in nadzorstveno pritožbo. V nadaljevanju še podrobneje odgovarja na posamične očitke konkretnemu sodniku. Tožnik je na odgovor toženke tudi sam podal odgovor, ki pa po oceni Vrhovnega sodišča nima nikakršnega vpliva na odločitev o predlogu.

3.Razpravljajoči sodnik predlogu za delegacijo pristojnosti nasprotuje in navaja, da direktorja toženke pozna zgolj iz medijev in zanika, da bi ga tikal in nagovarjal z osebnim imenom. Poudarja, da bi, če bi dejansko obstajale okoliščine, ki bi vzbudile dvom v njegovo nepristranskost, sam predlagal lastno izločitev.

4.Predlog se zavrne.

5.Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča.

6.Zgolj dejstvo, da je direktor toženke uspešen podjetnik, ki je po nespornih trditvah pravdnih strank in razpravljajočega sodnika znan v medijih, še ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost odločanja vseh sodišč, ki se sicer tako ali tako domneva. Ostali konkretizirani očitki tožnika pa so uperjeni v različne procesne odločitve razpravljajočega sodnika v obravnavanem in nekaterih drugih postopkih. Predlog za delegacijo pristojnosti ni namenjen vsebinskemu preverjanju odločitev sodišč nižje stopnje, temu so namenjena predvidena pravna sredstva.

7.Tožnik podredno zahteva izločitev sodnika Franca Lesnika in hkrati tudi izločitev predsednice Okrajnega sodišča v Velenju. O slednji odloča predsednik neposredno višjega sodišča. Vrhovno sodišče torej ni pristojno za odločitev o navedenih (podrednih) zahtevah, s katerimi se je le seznanilo, saj je sodišče prve stopnje v odločanje pravilno posredovalo zgolj predlog za delegacijo pristojnosti.

8.Vrhovno sodišče je zato v skladu z navedenim odločilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------

Op. št. (1)Glej tudi VS RS I R 136/2015 z dne 10. 12. 2015, I R 138/215 z dne 2. 12. 2015, VSRS Sklep I R 122/2020 z dne 28. 8. 2020, VSRS Sklep I R 188/2021 z dne 12. 1. 2022 in mnoge druge.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.