Jedro

V konkretnem primeru je druga toženka sodnica Okrajnega sodišča v Celju. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Celju, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Njen odnos z več sodniki pravdnega oddelka pristojnega sodišča sicer presega goli službeni odnos in se približuje prijateljskemu, a druga toženka ne navede, da bi pristnejše odnose imela tudi z ostalimi sodniki Okrožnega sodišča v Celju (npr. s sodniki, ki so razporejeni na druge oddelke).

Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Celju s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Celju ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. V primeru, da bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, pa bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija iz razlogov smotrnosti na podlagi 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju poteka pravdni postopek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in plačila 77.314,02 EUR. Druga toženka v predlogu za delegacijo pristojnosti z dne 23. 3. 2023 navaja, da je okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Celju, 13 let zaposlena na Okrožnem sodišču v Celju, zadnja leta na pravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Celju. S kolegicami iz pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Celju je povezana in se z njimi pogosto srečuje. Z razpravljajočo sodnico je zelo dobra kolegica. Z drugimi sodnicami se obiskuje tako službeno (izmenjava pravnih mnenj, sodne prakse in izkušenj) kakor tudi izven službe. Skupaj se udeležujejo strokovnih izobraževanj, družijo se v času malice, ob priložnostih pa tudi v prostem času. Ena izmed sodnic na oddelku je bila njena mentorica ob prihodu na civilni oddelek. Meni, da gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sojenja Okrožnega sodišča v Celju.

2. Predlog za delegacijo pristojnosti druge toženke je bil vročen prvi toženki, ki je 30. 3. 2023 tudi sama vložila predlog za delegacijo pristojnosti. V predlogu navaja, da okoliščine, ki jih je v svojem predlogu izpostavila druga toženka, vsaj omajajo videz nepristranskosti Okrožnega sodišča v Celju. Meni, da bi kot pristojno sodišče bilo smotrno določiti Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je to od Okrožnega sodišča v Celju tako teritorialno kot personalno dovolj oddaljeno, da bo mogoče doseči neodvisno in nepristransko sojenje. Gre tudi za največje sodišče v državi, kar pomeni, da je možnost, da bi kot razpravljajoči sodnik bil določen prijatelj, znanec ali kolega tožnice ali druge toženke manjša. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če so podane okoliščine, ki bi utegnile v očeh javnosti ali v očeh strank v postopku vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.1 Gre za situacijo, ko bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.2

5. V konkretnem primeru je druga toženka sodnica Okrajnega sodišča v Celju. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Celju, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Njen odnos z več sodniki pravdnega oddelka krajevno pristojnega sodišča presega goli službeni odnos in se približuje prijateljskemu, a druga toženka ne navede, da bi pristnejše odnose imela tudi z vsemi sodniki Okrožnega sodišča v Celju (npr. s sodniki, ki so razporejeni na druge oddelke).

6. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Celju s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Celju ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni.3 Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.4

7. Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Morebitna povezanost druge toženke s katerim sodnikom Okrožnega sodišča v Celju bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. Če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, pa bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija iz razlogov smotrnosti na podlagi 67. člena ZPP.5

8. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 VSRS sklep I R 164/2020 z dne 11. 12. 2020, I R 50/2021 z dne 19. 5. 2021. 2 VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022. 3 VSRS sklep I R 144/2017 z dne 21. 12. 2017. 4 Smiselno glej I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014. 5 VSRS sklep I R 27/2023 z dne 15. 3. 2023.