Jedro

V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točkah I., II. in IV. izreka, razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve prvega tožnika do toženke v znesku 3.507,15 EUR (I/1 izreka) in toženke do prvega tožnika v znesku 275,66 EUR (I/2 izreka) ter po medsebojnem pobotanju ugotovljenih terjatev razsodilo, da je toženka dolžna prvemu tožniku plačati 3.231,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.7.2007 dalje do plačila (I/3 izreka). V točki II. izreka sodbe je toženki naložilo, da je dolžna drugemu tožniku plačati 3.035,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.7.2007 dalje do plačila; v presežku, to je za zakonske zamudne obresti od obeh glavnic od 8.6.1998 do 6.7.2007, je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. izreka sodbe); ter pod IV. izreka odločilo, da je dolžna toženka povrniti tožnikoma stroške postopka.

Pritožuje se, razen glede odločitve pod točko III. izreka, toženka. Uveljavlja vse tri v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Instančnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v celoti spremeni v njeno korist, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer naj o zadevi odloča drug sodnik. Prvostopenjskemu sodišču očita, da pri odločanju ni upoštevalo, da je bil zapuščinski postopek po materi pravdnih strank s sklepom z dne 15.2.1999 prekinjen vse do 23.7.2007, in je nekritično in brez ustrezne obrazložitve sledilo ugovoru zastaranja uveljavljanjih pobotnih ugovorov. Poudarja, da je bilo v postopku, ki je tekel med pravdnimi strankami pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 440/2005, ugotovljeno, da je s skrbjo za mater, nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, preplačala. Vrednost preplačila je razvidna iz cenitve nepremičnin in obračuna nudene oskrbe, kar se vse nahaja v spisu P 440/2005, katerega je prvostopenjsko sodišče v celoti vpogledalo. Odločitev, da je bila toženka edina zavezana vršiti oskrbo pokojne matere pravdnih strank, in posledična zavrnitev pobotnega ugovora, je nepravilna, ker mati z izročilno pogodbo z dne 20.6.1984 ni razpolagala z vsem svojim premoženjem. Tožnika sta ji dolžna povračilo za oskrbo matere, ki jo je vršila tudi namesto njiju. Z izročilno pogodbo pa tudi ni zavezana k plačilu pogrebnih stroškov. Te je uveljavljala že v pravdi P 440/2005 (takrat še P 115/99), predlagala je tudi dokaze v zvezi s tem. S tem pa je delovala v smeri uveljavljanja zahtevka iz naslova opravljenega plačila pogrebnih stroškov do prvega tožnika, zato je prišlo do pretrganja zastaranja. Ponovno je tozadevni zahtevek uveljavljala v odnosu do obeh tožnikov na zapuščinski obravnavi po pokojni materi dne 23.3.2007. Zato pobotni ugovor glede povračila pogrebnih stroškov ni zastaran. V zvezi s pravdnimi stroški, ki ji jih prvi tožnik dolguje na podlagi sodbe P 440/2005, pa sodišče ni imelo pravice obračunati nobenih zakonskih zamudnih obresti. Moralo bi v zvezi s pobotom obračunati zakonske zamudne obresti le na terjatev toženke za čas od 14.2.2006 do 7.7.2007. Terjatvi bi moralo medsebojno pobotati na dan 7.7.2007, ko sta se srečali. Ker so pobotni ugovori do obeh tožnikov dopustni in pravočasni, bi moralo sodišče v zvezi z višino pogrebnih stroškov izvesti predlagane dokaze (zaslišanje toženke, poizvedbe).

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo delno uveljavlja tudi pritožba, je pa nanjo dolžno paziti pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Sodba ima namreč take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti.

Tožena stranka je kot obrambno sredstvo v tej pravdi uveljavljala v pobot več terjatev. Napram obema tožnikoma je v pobot uveljavljala po 5.635,02 EUR iz naslova oskrbe pokojne matere in po 822,07 EUR iz naslova kritja stroškov materinega pogreba, napram prvemu tožniku pa še 207,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2006 dalje, kar predstavlja v drugi pravdni zadevi v njeno korist dosojene pravdne stroške.

Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta zapadli (311. člen Obligacijskega zakonika - OZ, enako 336. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki se uporablja za tista obligacijska razmerja, ki so nastala pred 1.1.2002). V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je prvo sodišče pobotne ugovore, ki se nanašajo na oskrbo matere in pogrebne stroške, v celoti (napram obema tožnikoma) zavrnilo. V izreku sodbe pa je ugotovljen zgolj obstoj terjatve toženke iz naslova pravdnih stroškov napram prvemu tožniku, ugotovitev o (neobstoju) ostalih v pobot ugovarjanih terjatev pa ni. Izrek sodbe je torej v nasprotju z obrazložitvijo.

Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi o zavrnitvi pobotnega ugovora iz naslova oskrbe matere pravdnih strank. Za uveljavljanje terjatev iz navedenega naslova napram tožnikoma, toženka, glede na obveze, ki jih je sprejela s sklenitvijo "izročilne pogodbe" z dne 20.6.1984 (točka IV. izročilne pogodbe v prilogi A3 spisa), nima pravne podlage. Na odločitev ne vpliva koliko premoženja in v kakšni vrednosti je bilo s pogodbo prenešeno na toženko.

Odločitve o zavrnitvi pobotnega ugovora iz naslova povrnitve 2/3 stroškov pogreba matere pravdnih strank, pa zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj (2. odstavek 312. člena OZ, enako 2. odstavek 337. člena ZOR). Zakon predpisuje tudi možnost pobota z zastarano terjatvijo, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana (1. odstavek 314. člena OZ, enako 1. odstavek 339. člena ZOR). Če pa so pogoji za pobot nastali potem, ko je ena izmed terjatev že zastarala, ne nastane pobot, če dolžnik zastarane terjatve uveljavlja ugovor zastaranja (2. odstavek 314. člena OZ oziroma 2. odstavek 339. člena ZOR). Za razsojo v tej zadevi je zato odločilno, kdaj so se stekli pogoji za pobot ter kdaj je (če je) v pobot ugovarjana terjatev zastarala. S temi vprašanji pa se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se je ne da preizkusiti.

Ugotovljeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka sta na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP narekovali razveljavitev sodbe v celotnem izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predloga, naj pritožbeno sodišče odredi, da v zadevi odloča drug sodnik, pritožnica ni utemeljila, sicer pa za tako odločitev tudi ni nobenega razloga.

Ker je izpodbijano sodbo razveljavilo, pritožbeno sodišče na trditve pritožbe odgovarja le v obsegu, kolikor je to potrebno zaradi napotkov prvemu sodišču. To je postopalo pravilno, ko je dosodilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od vtoževane glavnice, saj je pravna podlaga tožbe neupravičena obogatitev. Pri izdaji nove sodbe pa bo moralo upoštevati, da je obravnavana sodba v delu, ki se nanaša na delno zavrnitev vtoževanih zakonskih zamudnih obresti (tč. III. Izreka) pravnomočna. V novem sojenju bo moralo sodišče, poleg že ugotovljenih in utemeljenih odločilnih dejstev, ugotoviti in v razlogih sodbe obrazložiti vsa, v zvezi z ugovorom zastaranja pobotnega ugovora iz naslova plačila pogrebnih stroškov, odločilna dejstva. Opredeliti se bo moralo tudi do navedb tožene stranke o pretrganju zastaranja v pobot uveljavljanih terjatev. Izrek sodbe pa mora biti v primeru pobotnih ugovorov tročlenski, kot predpisuje ZPP v 3. odstavku 324. člena. Pritožbeno sodišče pripominja, da se v pravdi v pobot uveljavljano terjatev, lahko ugotovi le do višine vtoževane terjatve.

Posledično, zaradi odločitve o glavni stvari, je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi odločitev o stroških in bo o njih ter o pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (4. odstavek 165. člena ZPP).