Jedro

Pravočasno vloženi predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne ovira mirovanja postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in ohranilo v veljavi sklep o mirovanju postopka z dne 15.6.1999. Hkrati je odločilo, da se šteje tožba v tej pravdni zadevi za umaknjeno in se postopek ustavi, ker v štirih mesecih od dneva, ko je nastopilo mirovanje postopka, nobena izmed strank ni predlagala njegovega nadaljevanja.

Zoper ta sklep se iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ovira, da bi postopek miroval. Ker sodišče o vrnitvi v prejšnje stanje ni odločalo pred potekom štirih mesecev, je zamudilo rok za odločitev. Zato je sklep o tem, da se šteje tožba za umaknjeno, nepravilen.

Pritožba ni utemeljena.

Pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni ovira, da bi postopek miroval. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje namreč ne vpliva na potek pravde, torej tudi ne na tek mirovanja, sodišče pa lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu (čl. 120/I ZPP/77), za kar pa se sodišče v obravnavani zadevi ni odločilo. Po oceni pritožbenega sodišča ni prvostopno sodišče z izdajo izpodbijanega sklepa storilo nobene kršitve določb pravdnega postopka. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje bi sicer res lahko odločalo že pred potekom štirih mesecev, tekom katerih je postopek miroval, vendar pa je bilo upravičeno odločati tudi kasneje, saj ZPP ne predpisuje nobenega roka, v katerem bi sodišče moralo odločiti o predlogu. Navedba pritožbe, da je sodišče zamudilo rok z odločitvijo, je zato neutemeljena, odločitev sodišča o ustavitvi postopka, ker v štirih mesecih od uvedbe mirovanja nobena izmed strank ni predlagala nadaljevanja postopka, pa povsem pravilna (čl. 210/3 ZPP). Odločitev o nadaljevanju postopka brez ustreznega predloga vsaj ene izmed pravdnih strank bi lahko namreč sodišče sprejelo le v primeru, ko bi ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj se v takšnem primeru razveljavijo vse zaradi zamude sprejete odločbe sodišča (čl. 117/I ZPP/77). Prvostopno sodišče pa je iz razlogov, ki izhajajo iz prvostopenjskega sklepa in s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša, povsem upravičeno zavrnilo predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje, kar pomeni, da bi lahko tožnik nadaljevanje postopka dosegel le s pravočasnim predlogom za njegovo nadaljevanje, česar pa ni storil. Ker ni torej sodišče prve stopnje pri odločanju zagrešilo nobene procesne kršitve, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (365. čl. ZPP).