Jedro

Dolžnik je bil izbrisan na podlagi pravnomočnega sklepa o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku, obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe pa sta prevzela družbenika. Do izbrisa torej ni prišlo na podlagi določb o prisilnem prenehanju družbe po 7. poglavju ZFPPIPP, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč zaradi prenehanja dolžnika po skrajšanem postopku brez likvidacije skladno s 522. členom ZGD-1 v zvezi z določbami 425. do 429. člena ZGD-1. Pri tem načinu prenehanja pa je zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja (sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku sprejmejo družbeniki družbe) in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1 odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je sodišče z vpogledom v spletni portal AJPES ugotovilo, da je bil dolžnik 6. 7. 2020 izbrisan iz sodnega registra po ZFPPIPP na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 000 z dne 9. 6. 2020. Iz uradnih evidenc pri pregledu izbrisanih družb je upnik ugotovil, da je do izbrisa prišlo po skrajšanem postopku in ne po ZFPPIPP ter sta odgovornost prevzema morebitnih dolgov prevzela družbenika. Upnik zato ugotavlja, da sta obveznosti plačila obveznosti izbrisane družbe prevzela družbenika A. A. in B. d.o.o. Predlaga, da naj sodišče z izvršilnim postopkom nadaljuje zoper odgovorna družbenika, in sicer z rubežem denarnih sredstev, ki jih imata na transakcijskih računih pri organizacijah za plačilni promet. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Izpodbijano odločitev je sodišče oprlo na ugotovitev, da je bil dolžnik 6. 7. 2020 izbrisan iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 000 z dne 9. 6. 2020. Obrazložilo je, da po sprejemu Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, ki je razveljavil določbe Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) o odgovornosti družbenikov za obveznosti tako izbrisanih družb, v zakonodaji več ne obstaja pravna podlaga za nasledstvo za obveznost, ki se izterjuje v tem postopku. Z izbrisom je dolžnik izgubil svojo pravno subjektiviteto, zato ne more biti več stranka v postopku (prvi odstavek 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), postopka pa ni mogoče prekiniti po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj dolžnik nima pravnega naslednika in pomanjkljivosti glede obstoja stranke ni mogoče odpraviti.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da odločitev temelji na napačnih materialno pravnih izhodiščih. Iz izpisa iz sodnega registra za dolžnika izhaja, da je bil dolžnik izbrisan na podlagi pravnomočnega sklepa o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 000 z dne 9. 6. 2020, obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe pa sta prevzela družbenika A. A. in B. d.o.o. Do izbrisa torej ni prišlo na podlagi določb o prisilnem prenehanju družbe po 7. poglavju ZFPPIPP, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč zaradi prenehanja dolžnika po skrajšanem postopku brez likvidacije skladno s 522. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v zvezi z določbami 425. do 429. člena ZGD-1. Pri tem načinu prenehanja pa je zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja (sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku sprejmejo družbeniki družbe) in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1 odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki.

7. Ker je torej odločitev o ustavitvi izvršbe sprejeta na podlagi napačnega materialno pravnega izhodišča glede pravnega nasledstva izbrisanega dolžnika, je višje sodišče upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo ter sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo ponovno presoditi učinke izbrisa dolžnika na predmetni postopek skladno z zgoraj pojasnjenimi izhodišči in odločiti o upnikovem v pritožbi podanem predlogu za nadaljevanje postopka z družbeniki izbrisanega dolžnika.