Jedro

Če bi v zadevi odločali krajevno in stvarno pristojni sodišči oziroma sodniki teh sodišč, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožnik v odškodninski tožbi z dne 26. 6.2015 zatrjuje nepravilno, diskriminatorno in s tem protipravno ravnanje Okrožnega sodišča v Murski Soboti in Višjega sodišča v Mariboru v pravdnih zadevah P 220/2014, P 222/2014 in P 224/2014. Stvarno in krajevno pristojno sodišče, to je Okrožno sodišče v Murski Soboti, predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru, saj bi opredeljevanje v zadevi s strani tistih sodišč, ki ju zadevajo očitki, lahko vzbudilo dvom o njuni nepristranskosti.

2. Predlog je utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožeče stranke zatrjevana okoliščina o protipravnem ravnanju Okrožnega sodišča v Murski Soboti in Višjega sodišča v Mariboru. Če bi v zadevi odločali ti sodišči kot krajevno in stvarno pristojni sodišči oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v Celju.