Jedro

Razveljavitev vseh “morebitnih” opravljenih izvršilnih dejanj je pomenila razveljavitev za naprej bodočih rubežev in prenosov denarnih sredstev iz računa dolžnika na račun upnika, ki sta bili edini izvršilni dejanji v sklepu o izvršbi.

Izrek

Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 11. 7. 2013 se zavrže. Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 10. 2013. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi dolžnika: Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 11. 6. 2013 v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka (I. točka izreka). Sklenilo je še, da bo o zahtevku in stroških postopka odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Celju (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi menice, zato je dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu. Dolžnik je zadostil zakonsko določenim pogojem za presojo obrazloženosti ugovora, saj je navedel pravno relevantna dejstva, ki bi v pravdi, če bi se izkazala za resnična, lahko privedla do zavrnitve tožbenega zahtevka: […]. Dolžnik je za zatrjevana dejstva tudi ponudil dokaze: […].

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da glede na 55. člena ZIZ bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti opraviti preizkus ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, sploh verodostojna listina. Prav tako bi moralo po uradni dolžnosti upoštevati meje oprave izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi v zvezi z ustavno odločbo U-I-79/12-12. Materialnopravnega preizkusa sodišče prve stopnje ni opravilo, ali pa ga je, vendar napačno, vendar o tem v izpodbijanem sklepu ni razlogov. Ko je dolžnik opravil poizvedbe pri bankah, ki so mu blokirale denarna sredstva, je ugotovil, da mu je A. d.d. po navodilu sodišča trgala znesek v približni višini 17.000,00 EUR in ga izplačala upniku. Ali sta enako postopali tudi B. C. d.d. in H. b. d.d. dolžnik ob vložitvi pritožbe še ni izvedel. Glede na to, da se je dolžnik menično zavezal že v letu 2009, torej pred uveljavitvijo ZIZ-H in ZIZ-I, je bilo upnikovo poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi protiustavno in nezakonito.

Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da so navedbe dolžnika v pritožbi, s katerimi želi izpodbiti veljavnost menice kot verodostojne listine, v pritožbenem postopku tega izvršilnega postopka neutemeljene in ne morejo biti upoštevane. Lahko bodo predmet presoje pravdnega sodišča. Ne obstaja zakonska podlaga, na podlagi katere bi lahko sodišče po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi menice le-tega razveljavilo oziroma spreminjalo in odločilo tako kot v pritožbi zahteva dolžnik. Menica je bila izpolnjena na podlagi pooblastila za izpolnitev iz menične izjave z dne 15. 5. 2009, iz katere brez dvoma izhaja, da gre za lastno menico, dolžnik pa je upnika nepreklicno pooblastil, da sam izpolni vse sestavne dele posamezne za zavarovanje dane bianco menice. Da upnik sam izpolni listino o dolgu v svojo korist, pa je prav glavna značilnost bianco menice, ki z izpolnitvijo postane prava menica in izdajatelja oziroma podpisnika zavezuje za nazaj.

Pritožba ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi z dne 11. 6. 2013 na podlagi priložene menice kot verodostojne listine. Dolžnik je zoper ta sklep obrazloženo ugovarjal, česar upnik s pritožbo ni izpodbijal. Po obrazloženem ugovoru dolžnika v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Dolžnik z obrazloženim ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi predložene menice ne more doseči večje pravne koristi, kot jo je z izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje ga je celo pozvalo ali vztraja pri pritožbi, na kar je odgovoril pritrdilno v dopisu z dne 15. 11. 2013. Ali je sodišče prve stopnje v fazi dovolitve izvršbe opravilo materialnopravni preizkus menice ali ne, po upnikovi pritožbeno neizpodbijani obrazloženosti ugovora ni več pomembno. V fazi ugovornega postopka na podlagi verodostojne listine, sodišče prve stopnje tega preizkusa ne opravlja, temveč le preizkus obrazloženosti ugovora. Upnik bo moral sedaj v pravdnem postopku dokazati materialnopravno utemeljenost terjatve, bodisi na podlagi menične zaveze dolžnika bodisi kakšne druge. Kako bo dolžnik dobil nazaj zarubljena in prenesena denarna sredstva z računa upnika, je stvar drugega postopka. Pritožba dolžnika je nedovoljena in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 3. točko 365. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).

O pritožbi upnika: Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom dopolnilo sklep z dne 11. 7. 2013 tako, da je v I. točki izreka sklepa pred ločilom pika dodalo besedilo: “in se razveljavijo vsa morebiti opravljena izvršilna dejanja.” Ugotovilo je, da bi glede na drugi odstavek 62. člena ZIZ moralo s sklepom o ugovoru z dne 11. 7. 2013 poleg sklepa o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, določilo izvršitelja, razveljaviti opravljena izvršilna dejanja, glede na to, da je dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi v celoti.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je procesna predpostavka, da sodišče v sklepu o ugovoru razveljavi opravljena izvršilna dejanja, predhodna oprava izvršilnih dejanj. V konkretnem postopku ni bil imenovan izvršitelj (ki bi na primer opravil izvršilna dejanja - rubež, ki bi se razveljavil) in ni bila opravljena zaznamba sklepa o izvršbi na nobenem premoženju dolžnika (na primer zemljiški knjigi). Ni jasno katera izvršilna dejanja naj bi se razveljavila, saj nobena niso bila opravljena. Prenos denarnih sredstev na podlagi sklepa o izvršbi na račun upnika ni izvršilno dejanje, ki bi se lahko razveljavilo, saj je zaključeno in ga ni mogoče razveljaviti.

Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku po pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da izpodbijani sklep nima odločitve katera izvršilna dejanja naj bi se razveljavila, da je zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da sklepa ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, izrek ni nerazumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, sklep ima razloge, v njem so razlogi o odločilnih dejstvih in ti so jasni in niso med seboj v nasprotju.

V postopku res ni bil imenovan izvršitelj (v sklepu o izvršbi), upnik ga ni predlagal in sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni dopolnilo sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu z razveljavitvijo v delu določenega izvršitelja. Pomotoma je to le dodalo v obrazložitev. V izreku je razveljavilo vsa „morebitna“ opravljena izvršilna dejanja. To je bila zakonska posledica ugotovitve, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice - verodostojne listine po drugem odstavku 62. člena ZIZ. Razveljavitev vseh “morebitnih” opravljenih izvršilnih dejanj je pomenila razveljavitev za naprej bodočih rubežev in prenosov denarnih sredstev iz računa dolžnika na račun upnika, ki sta bili edini izvršilni dejanji v sklepu o izvršbi. Kako bo dolžnik zahteval vrnitev prenesenih denarnih sredstev od upnika, je stvar drugega postopka.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo drugi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

O stroških tega pritožbenega postopka: Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).