Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje storili z odločitvijo o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi, ki je vplivala na odločitev o tožbenem zahtevku, odločili o že pravnomočno razsojeni stvari.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje storili kršitev iz 12. točke drugega odstavka Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 319. člena ZPP (ali sta z odločitvijo o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi, ki je vplivala na odločitev o tožbenem zahtevku, odločili o že pravnomočno razsojeni stvari).

Obrazložitev

1. Tožnika sta v tej pravdi od tožencev zahtevala vrnitev nepremičnine (parc. št. 223/4 vl. št. 152 k.o. ...) v soposest in nerazdelno plačilo uporabnine. Toženca sta vložila nasprotno tožbo, s katero sta zahtevala ugotovitev, da je sporna nepremičnina v njuni solasti, in da sta jima tožnika dolžna izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi in zavrnilo vse preostale zahtevke obeh pravdnih strank.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega sodišča, med drugim tudi presoji, da odločitev o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi ne pomeni odločitve o že pravnomočno razsojeni stvari, saj v pravdi, ki je tekla pred istima sodiščema (na sodišču prve stopnje pod opr. št. P 123/2007 in na sodišču druge stopnje pod opr. št. II Cp 1465/2009), toženca nista uveljavljala identičnega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek sta utemeljevala z dobroverno gradnjo na tujem svetu (24. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih; v nadaljevanju ZTLR), medtem ko se v tej pravdi sklicujeta na nedobroverno gradnjo na tujem svetu (25. člen ZTLR).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije in popravek oziroma dopolnitev predloga. V obeh pravočasnih vlogah izpostavljata naslednja vprašanja: „1. Ali sta nižji sodišči storili kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP?“, „2. Ali bi morali po pravnomočni odločitvi v pravdi, v kateri se je (že) obravnaval (nasprotni) zahtevek tožencev, brez obravnavanja odločiti o tožbenem zahtevku v tej pravdi?“, „3. Ali sta tožnika prerekala nedobrovernost tožencev?“ in „4. Ali je mogoče z gradnjo na tujem svetu pridobiti lastninsko pravico tudi na neobstoječi nepremičnini oziroma na parceli, ki je bila odmerjena šele po zaključku gradnje?“ Uveljavljata razloga iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP (odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča ob hkratni neenotnosti sodne prakse višjih sodišč), ki jih utemeljujeta s sklicevanjem na odločbe Vrhovnega sodišča (II Ips 210/2009 z dne 16. 7. 2009, II Ips 455/2008 z dne 10. 9. 2009, II Ips 85/2009 z dne 3. 9. 2009, II Ips 813/2008 z dne 20. 11.2008, II Ips 215/2006 z dne 14. 4. 2008, II Ips 596/2005 z dne 21. 2. 2008, II Ips 504/94 z dne 16. 5. 1996, II Ips 135/2002 z dne 26. 2. 2004 in II DoR 10/2011 z dne 19. 5. 2011) in Višjega sodišča v Ljubljani (I Cp 206/2011 z dne 25. 5. 2011 in I Cp 42/2004 z dne 21. 1. 2004).

4. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).