Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče ne more rešiti spora, če tožena stranka ne predloži upravnih spisov in je sporno dejansko stanje, saj presojo zakonitosti upravnega akta praviloma opravi na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v upravnem postopku.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 8.7.1992.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi ugotavlja, da tožnik od leta 1971 dalje dela in živi v tujini. Ker dejansko ne živi v Sloveniji, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/90-I).
Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. V obrazložitvi navaja, da je v letu 1973 sklenil zakonsko zvezo. Žena in oba otroka so slovenski državljani in živijo v solastni družinski hiši. Tožnik je v letu 1971 res odšel na delo na Nizozemsko, vendar je vsako leto najmanj 3 mesece preživel v Sloveniji. Zadnja tri leta dejansko ves čas živi v Sloveniji, saj je večkrat brez dela in v bolniškem staležu. Na Nizozemsko odpotuje le za kakšen teden, da si uredi delovne oziroma zdravstvene dokumente. Zadnje leto je v bolniškem staležu in je doma, kar pomeni, da dejansko živi v Sloveniji. Predlaga da se o tej okoliščini zaslišijo štiri priče - sosedje, katerim so te okoliščine dobro poznane. V postopku tožniku tudi ni bila dana možnost, da bi se izjasnil o vseh pomembnih okoliščinah, s čemer so bila kršena pravila postopka. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila in kljub urgenci tudi ni poslala upravnih spisov.
Tožba je utemeljena.
Presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta opravi sodišče praviloma na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (1. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih - v nadaljevanju ZUS). Tožena stranka zato mora poslati sodišču vse upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. V obravnavani zadevi je tožena stranka 16.10.1992 prejela poziv sodišča, da pošlje vse upravne spise v roku 20 dni, ki ji ga je sodišče odmerilo v skladu z določbo 2. odstavka 33. člena ZUS. V danem roku, niti na novo zahtevo sodišča, naj pošlje spise v nadaljnjih 8 dneh, katero je prejela 18.2.1993, spisov vse do danes ni poslala. Odgovorila je le z dopisom z dne 26.2.1993, da je na podlagi 261. člena ZUP uvedla dodatni ugotovitveni postopek in da bo sodišče o rešitvi obvestila, čim bo to mogoče. Vendar tožena stranka vse do danes ni ničesar sporočila. Zato je sodišče na podlagi 3. odstavka 33. člena ZUS o zadevi odločilo brez spisov.
V obravnavani zadevi gre za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu. Na tej pravni podlagi pridobi državljanstvo Republike Slovenije državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita dne 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi. V izpodbijani odločbi tožena stranka ugotavlja, da tožnik dela in dejansko živi v tujini in na podlagi te ugotovitve je zaključila, da tožnik ne more pridobiti državljanstva na tej pravni podlagi. To odločilno dejansko ugotovitev tožnik izpodbija in zatrjuje, da zadnja tri leta dejansko živi pri družini v Sloveniji, saj je bil večkrat brez dela, zadnje leto pa je v bolniškem staležu in živi doma pri družini. Kot dokaz za navedeno trditev predlaga zaslišanje štirih prič - sosedov. Toda te odločilne ugotovitve o dejanskem življenju tožnika sodišče ne more preizkusiti, ker tožena stranka ni poslala upravnih spisov. Iz tega razloga sodišče tudi ne more rešiti spora, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS. Pravila ZUS je sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.