Jedro

Tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči so bile nepopolne, zato jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvam tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila zahtevanih podatkov. Organ za BPP je tako pravilno in zakonito s sklepom tožničine vloge za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča RS združil zadeve, ki se pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani vodijo pod Bpp 89/2013, Bpp 90/2013, Bpp 91/2013 in Bpp 92/2013 v skupno obravnavo in odločanje tako, da se zadeva naprej vodi pod Bpp 89/2013 (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da se prošnje tožnice za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbami zoper sklepe Upravnega sodišča RS v Ljubljani: Bpp 40/2013-4 z dne 26. 4. 2013, Bpp 42/2013-4 z dne 29. 4. 2013, Bpp 43/2013-4 z dne 29. 4. 2013 in Bpp 41/2013-4 z dne 29. 4. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, zavržejo.

V obrazložitvi se tožena stranka glede združitve postopkov (1. točka izreka izpodbijanega sklepa) sklicuje na prvi v zvezi s tretjim odstavkom 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem pristojni organ za BPP s sklepom odloči o združitvi zadev v en postopek, če se pravice ali obveznosti strank opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in če je organ, ki vodi postopek, za vse zadeve stvarno pristojen. Tožnica v vseh navedenih zadevah, v katerih zahteva BPP, kljub pozivom k dopolnitvi, ni predložila popolnih vlog.

V obrazložitvi, ki se nanaša na zavrženje tožničinih prošenj za dodelitev BPP (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), tožena stranka citira prvi, drugi in tretji odstavek 32. člena ter prvi odstavek 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in prvi odstavek 2. člena ter prvi in drugi odstavek 4. člena Pravilnika o obrazcu prošnje za dodelitev BPP (v nadaljevanju Pravilnik). Organ za BPP ugotavlja, da tožnica prošenj ni vložila na predpisanem obrazcu, njihova vsebina pa je nepopolna, saj je iz tožničinih vlog mogoče razbrati le podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljane BPP, ni pa navedla ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Zato je bila s pozivi Bpp 89/2013-2 z dne 15. 5. 2013, Bpp 90/2013-2 z dne 15. 5. 2013, Bpp 91/2013-2 z dne 15. 5. 2013 in Bpp 92/2013-2 z dne 15. 5. 2013 poučena, kako je treba glede na določbe ZBPP in Pravilnika vložiti prošnjo za dodelitev BPP oziroma kaj mora ta vsebovati. Opozorjena je bila, da njene prošnje niso vložene na predpisanem obrazcu in da je njihova vsebina nepopolna in zato niso primerne za obravnavo. Pozvana je bila, naj v roku 8 dni od prejema pozivov svoje prošnje dopolni ter opozorjena na pravne posledice, če v postavljenem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti oz. da bo pristojni organ za BPP prošnje v tem primeru s sklepom zavrgel. Tožnica se je v odgovoru na vse pozive, ki jih je organ za BPP prejel 28. 5. 2013, sklicevala na četrti odstavek 11. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP, zaradi česar so pozivi organa za BPP po njenem prepričanju brezpredmetni. V zvezi s tem ji organ za BPP v izpodbijanem sklepu v nadaljevanju pojasnjuje, da določbe četrtega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče razlagati na način, kot ga razlaga tožnica. Po tej določbi se pri upravičencih do BPP iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona finančni položaj ne ugotavlja. Upravičenci iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP pa so nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Ker pa je tožnica v teh zadevah vložila vloge kot fizična oseba, je organ za BPP v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP pri odločanju o prošnjah za dodelitev BPP dolžan ugotavljati njen finančni položaj, kar je po določilih ZBPP eden od pogojev za dodelitev BPP. Organ za BPP v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je tožnica v dopolnitvah navedla, da je brezposelna in da nima družinskih članov, priložila pa ni nobenih dokazil. Prav tako ni navedla nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Tako ni navedla, ali ima prihranke in če jih ima, pri kateri banki, pa tudi ni izjavila, da prihrankov nima; prav tako ni navedla zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na morebitno (so)lastništvo nepremičnin ali kakršnegakoli drugega premoženja, pa tudi ni jasno in nedvoumno podala izjave, da nima nikakršnega premoženja. Navedla tudi ni podatkov o svojem dohodkovnem stanju. Zato je organ za BPP zaključil, da so tožničine prošnje tako nepopolne, da so neprimerne za nadaljnje obravnavanje. Tudi po pozivih k dopolnitvi namreč ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo poda prosilec pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP) in je predpisana s Pravilnikom. Organ za BPP sicer pridobi za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca potrebne podatke iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, vendar pa je po izrecni določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje tega stanja šele pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podana pisna izjava prosilca o premoženjskem stanju. Da je takšna izjava s predpisano vsebino obvezen sestavni del prošnje za dodelitev BPP, pa poleg že citiranih določb ZBPP, kaže tudi določba petega odstavka 20. člena tega zakona. Brez jasno, nedvoumno in popolno podane predpisane pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju pa seveda ni mogoče ugotavljati, ali je prosilec v izjavi navajal resnične podatke. Glede na navedeno je pristojni organ za BPP prošnje kot nepopolne in neprimerne za nadaljnje obravnavanje zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnica meni, da izpodbijani sklep ni zakonit in uveljavlja vse tožbene razloge. V tožbi poudarja, da je namen določbe 12. člena ZBPP, da se premoženjsko stanje brezposelnega, ki ne prejema niti socialne pomoči, ne ugotavlja. Prepričana je, da izpodbijani sklep nima materialno pravne podlage v ZBPP, kar pomeni, da ga ni mogoče izdati. Izpostavlja tudi, da „zadeva pod opr. št. Bpp 8/2013-4“ ni upravna zadeva na podlagi Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da ni predmet odločanja naslovnega sodišča. Navaja tudi, da je predmetno tožbo vložila v interesu občanov kot članica Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, kar vse pomeni, da so podatki o sejninah, ki jih dobiva od Mestne občine Ljubljana, v celoti pravilni in zakoniti. Prepričana je tudi, da obrazložitev izpodbijanega sklepa nima podlage v določbi drugega odstavka 37. člena ZBPP, v zvezi s katerim je bila izdana. Nadalje navaja, da sodnica, ki je izpodbijani sklep izdala, ni organ za BPP in da ne bi smela pridobiti podatkov iz tožničine zasebne tožbe, kar pomeni, da jih je pridobila nezakonito. Izpostavlja tudi, da so njeni prihodki iz naslova zaposlitve na Ministrstvu za gospodarstvo za obravnavani postopek, začet v javnem interesu, popolnoma brezpredmetni. Ne strinja se tudi s pravnim poukom izpodbijanega sklepa. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter ji dodeli BPP v zadevi, v kateri jo potrebuje na podlagi zakona. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks ter za dodelitev BPP iz razloga brezposelnosti.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Glede tožbenih navedb pa dodaja: Ker se v zadevah, ki so z izpodbijanim sklepom združene v skupno obravnavo in odločanje, pravice in obveznosti tožnice opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago in so v pristojnosti istega organa, je imel organ za BPP na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 130. člena ZUP podlago za združitev zadev v en postopek.

Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da tožničine prošnje za dodelitev BPP niso bile vložene na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njihova vsebina. Iz spisov nadalje izhaja, da je organ za BPP tožnico pozval na dopolnitev nepopolnih prošenj. Pozive je tožnica prejela in organu za BPP poslala dopise, ki pa jih tudi po presoji sodišča ni mogoče smatrati kot pravilno dopolnitev vlog. Premoženjsko stanje prosilke za BPP in njenih družinskih članov se, kot je tožnici pravilno pojasnil že organ za BPP v izpodbijanem sklepu, v postopku ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilke o njenem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju njenih družinskih članov. Izjavo je prosilka dolžna podati pod kazensko odgovornostjo na obrazcu, ki je del prošnje za BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Obrazec prošnje je predpisan na podlagi zadnjega odstavka 32. člena ZBPP s Pravilnikom. Iz tožničinih prošenj je tudi po presoji sodišča mogoče razbrati zgolj podatke o zadevah ter obliki in obsegu uveljavljanja BPP, ni pa navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Kot je tožnici pravilno pojasnil že organ za BPP v izpodbijanem sklepu, je po izrecni določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilke šele pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov podana pisna izjava prosilke o premoženjskem stanju. Ker so bile tožničine prošnje nepopolne, jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvam tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila zahtevanih podatkov. Tako je po presoji sodišča organ za BPP pravilno in zakonito s sklepom tožničine vloge za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrgel na podlagi določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 32. člena ZBPP ter drugega odstavka 67. člena ZUP v povezavi z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP.

Sodišče tudi ugotavlja, da tožnica z ničemer ne izpodbija ugotovitev organa za BPP, da ni po pozivih ustrezno popravila vlog v skladu z navodili organa za BPP, ampak se zmotno sklicuje na 12. člen ZBPP, saj iz tega določila ne izhaja, da organ ne ugotavlja finančnega položaja prosilke, če je le-ta brezposelna. Kar zadeva tožbeni ugovor glede pristojnosti odločanja o odobritvi BPP, sodišče pojasnjuje, da je v tretjem odstavku 2. člena ZBPP določeno, da o odobritvi BPP odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, ta pa lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. To pa je bilo storjeno tudi v konkretni zadevi. Pri tem sodišče še pojasnjuje, da je glede ustreznosti navedene zakonodaje, ki ureja to vprašanje, že odločalo Ustavno sodišče RS v postopku zahteve za presojo ustavnosti zakona in je odločilo, da tretji odstavek 2. člena in četrti odstavek 34. člena ZBPP niso v neskladju z Ustavo (U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012). Sodišče pa tudi ugotavlja, da so tožbene navedbe same s sabo v nasprotju, saj tožnica zatrjuje, da je brezposelna, v nadaljevanju tožbe pa govori o prihodkih iz naslova zaposlitve na Ministrstvu za gospodarstvo. Tako ostale tožbene navedbe sodišče zavrača kot pavšalne in neobrazložene.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je tožnica že po samem Zakonu o sodnih taksah oproščena plačila sodnih taks v tej zadevi, sodišče o njeni prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo. O tožničinem predlogu za dodelitev BPP pa je že odločeno (sklep Upravnega sodišča Bpp 128/2013 z dne 13. 8. 2013).