Jedro

Fikcija vročitve lahko nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča. Sklicevanje v pritožbi, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A, in to od 7.1.2013 (kar tudi izkaže), ni pravno relevantno, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da na naslovu stalnega prebivališča očitno ni bival, v postopku pa je vsa sodna pisanja, tudi po 7.1.2013, dobival in prevzemal na naslovu B. V pritožbenem postopku se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bil pritožnik v pravnem pouku tudi opozorjen.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 20.2.2014 je sodišče prve stopnje pritožbo toženca zoper sodbo z dne 25.9.2013 (ker ni bila podpisana), zavrglo.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 15.5.2014 kot prepozno zavrglo, in odločilo, da se plačilni nalog z dne 4.4.2014 razveljavi.

3. Zoper sklep z dne 20.2.2014 je nato toženec 10.6.2014 vložil ponovno pritožbo s predlogom, da ji pritožbeno sodišče ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da mu ta sklep ni bil nikoli vročen, ker že dve leti živi na naslovu A. Sklep so mu stanovalci B posredovali šele 28.3.2014. Vložil je pritožbo, ni pa vedel, da jo mora podpisati.

4. Prav tako je toženec vložil pritožbo zoper sklep z dne 15.5.2014 zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da iz sklepa ni razvidno, na podlagi česa je sodišče ugotovilo, da mu je bil sklep z dne 20.2.2014 vročen 11.3.2014. Sodišče tudi ne navaja, na kateri naslov mu je bilo sodno pisanje vročeno. Očitno na naslov B, na katerem pa pritožnik v času, ko je vročitev potekala, ni več prebival, prav tako na tem naslovu ni imel poštnega predalčnika. Tudi sicer je bilo sodišče seznanjeno z njegovim dejanskim prebivališčem, saj je sodišču, ko je bil zaslišan na glavni obravnavi, javil spremembo bivališča, ki je sedaj A. Prilaga tudi potrdilo o stalnem prebivališču. 5. Pritožba zoper sklep z dne 20.2.2014 je prepozna, pritožba zoper sklep z dne 15.5.2014 je neutemeljena.

K pritožbi zoper sklep z dne 20.2.2014

6. Iz pritožbe je razvidno, da se je pritožnik s sklepom z dne 20.2.2014 seznanil najkasneje z dnem 28.3.2014. Četudi bi šteli, da je bila šele s tem dnem vročitev tožencu opravljena (kar sicer ne drži, kot bo to razvidno iz nadaljevanja), je pritožba zoper sklep z dne 20.2.2014, vložena 10.6.2014, prepozna. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (346. člen ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 15.5.2014

7. Sklep z dne 20.2.2014 je bil tožencu vročen s t.i. fikcijo (142. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Fikcija vročitve lahko nastopi le v primeru, da je bila vročitev opravljena na naslovu strankinega dejanskega prebivališča. Da v konkretnem primeru temu ni bilo tako, pritožba z ničemer ne izkaže. Ves čas postopka se je kot njegov naslov vodil naslov B, kamor mu je sodišče prve stopnje vročalo pošiljke, ki jih je toženec tudi sprejemal. Še na pritožbi z dne 28.3.2014 zoper sklep z dne 20.2.2014, je sam zapisal naslov svojega bivališča in sicer B, takšen naslov je napisal tudi na ovojnico, v kateri je bila pritožba. Ne drži, da bi toženec kdajkoli v postopku, ko je bil zaslišan, povedal, da stanuje na drugem naslovu, konkretno A. Toženec v tem postopku sploh ni bil zaslišan, iz zapisnikov o dveh narokih v tej zadevi, pa tudi ne izhaja, da bi kaj takšnega zatrdil. Sklicevanje v pritožbi, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu A, in to od 7.1.2013 (kar tudi izkaže), ni pravno relevantno. Kot je razvidno iz povedanega, očitno na naslovu stalnega prebivališča ni bival, v tem postopku je vsa sodna pisanja, tudi po 7.1.2013, dobival in prevzemal na naslovu B. (nazadnje tako tudi dne 14.6.2014 plačilni nalog). Povsem pavšalna je tudi pritožbena navedba, da na naslovu B, nima poštnega nabiralnika. Iz povratnice, ki izkazuje vročitev sklepa z dne 20.2.2014 (pri list. št. 163) izhaja, da je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku, vročilnica pa je javna listina, ki potrjuje, kar se v njej potrjuje ali določa. Lahko se sicer dokazuje, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa pritožnik tega niti ne poskusi (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP).

8. Iz iste povratnice tudi izhaja, da je bilo pritožniku (na naslovu B.) dne 24.2.2014 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Rok 15 dni se je iztekel na dan 11.3.2014 (torek), in to je dan, za katerega se šteje, da je bil sklep pritožniku vročen, na kar je bil toženec v obvestilu tudi opozorjen (četrti odstavek 142. člena ZPP). Rok za pritožbo zoper sklep je pričel teči naslednji dan (12.3.2014) in se je iztekel petnajsti dan, 26.3.2014 (sreda), to je bil zadnji dan, ko bi pritožnik pravočasno vložil pritožbo. Vložil pa jo je 28.3.2014, torej prepozno. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje pritožbo z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo (343. člen ZPP) (1). V posledici je pravilna tudi odločitev o razveljavitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 20.2.2014. 9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep z dne 15.5.2014 kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Tudi sicer bi bila pritožba zoper sklep z dne 20.2.2014 neutemeljena, saj ni vsebovala podpisa stranke, in je bila zato nepopolna, v pritožbenem postopku pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, na kar je bil pritožnik v pravnem pouku tudi opozorjen (4. točka 335. člena, 336. člen, šesti odstavek 324. člena ZPP).