Jedro

Rok v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni vezan na trenutek, ko je stranka pridobila možnost navesti nova dejstva oziroma predlagati nove dokaze, temveč ko je imela možnost, da to stori. Tožnik v predlogu za obnovo ni pojasnil, zakaj dejstev in dokazov, ki jih navaja oziroma na katere se sklicuje, ne bi mogel navesti oziroma predložiti prej kot dva tedna pred vložitvijo predloga. To pomeni, da sploh ni podal trditev, ki bi sodišču omogočale presojo pravočasnosti njegovega predloga.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožnik mora tožencu v roku 15 dni od vročitve tega sklepa povrniti 919,88 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je 30. 5. 2013 vložil tožbo. V njej je zatrdil, da je bil toženec v zapuščinskem postopku s sklepom, ki je postal pravnomočen 25. 4. 2013, razglašen za dediča po A. A. in je dedoval celotno premoženje. Tožnik je v zapuščinski postopek priglasil dve terjatvi do pokojnika, ki mu jih je Mestna občina B. odstopila s pogodbo o odstopu terjatev (6.009,21 EUR iz naslova doplačevanja domske oskrbe in 7.518,81 EUR iz naslova sanacije in izvedbe ukrepov zmanjšanja posledic ter ukrepov preprečitve drugih nesreč na območju ...). Kljub temu da je Mestna občina B. kot odstopnica terjatev o tem obvestila zapuščinsko sodišče in jih je tožnik priglasil v zapuščinski postopek, sodišče v sklepu o dedovanju tožnikovih terjatev ni priznalo, temu pa je pritrdilo tudi pritožbeno sodišče, zato mora plačilo teh terjatev od dediča uveljavljati v pravdi. Od toženca je skupno terjal 13.582,02 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in tožencu naložilo, da tožniku plača 6.009,21 EUR (terjatev, ki se nanaša na domsko oskrbo), v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Za terjatev iz naslova sanacije je namreč presodilo, da je tožbeni zahtevek zastaral (terjatev naj bi po ugotovitvah sodišča prve stopnje zastarala najkasneje 27. 11. 2011, tožnik pa je tožbo vložil 30. 5. 2013).

3. Proti prvostopenjski sodbi sta pritožbi vložili obe pravdni stranki, višje sodišče pa ju je 1. 7. 2014 zavrnilo. V zvezi z zavrnilnim delom prvostopenjske sodbe je na tožnikovo pritožbo odgovorilo, da je pritožbena navedba, da je Mestna občina B. to terjatev priglasila v zapuščinski postopek, nedopustna pritožbena novota, saj tožnik ne pove, zakaj tega ni mogel storiti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ob tem je pojasnilo še, da je bila terjatev za domsko oskrbno v zapuščinski postopek priglašena, terjatev za sanacijo pa ne, saj tega ni trdila nobena stranka niti to ne izhaja iz zapuščinskega postopka, zato zastaranje ni bilo pretrgano.

4. Odločitev pritožbenega sodišča je bila obema pravdnima strankama vročena 15. 7. 2014, nakar je tožnik v zvezi s pravnomočnim zavrnilnim delom sodbe 15. 7. 2019 (točno pet let po vročitvi drugostopenjske sodbe) vložil predlog za obnovo postopka, in ta je sedaj predmet revizijskega odločanja.

**Odločitvi nižjih sodišč**

5. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo. Pojasnilo je, da ga je tožnik vložil iz razlogov po 2. in po 10. točki prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugotovilo je, da je bila pravnomočna sodba tožniku vročena 15. 7. 2014, zato se je subjektivni rok za vložitev predloga iztekel 15. 9. 2014, kar pomeni, da je predlog, vložen iz razloga po 2. točki drugega odstavka 394. člena ZPP, prepozen. V zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke je ugotovilo, da je bila sodba višjega sodišča izdana 1. 7. 2014, zato je zamujen objektivni rok za vložitev predlog za obnovo postopka.

6. Višje sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da je tožnik zamudil rok za vložitev predloga za obnovo po 2. in po 10. točki 394. člena ZPP. Poudarilo je, da mora biti predlog, da bi bil pravočasen, vložen tako znotraj subjektivnega kot znotraj objektivnega roka.

7. Dopuščeno revizijsko vprašanje

8. Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določila ZPP glede začetka teka objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZPP.1 **Navedbe strank v revizijskem postopku**

9. Tožnik v reviziji navaja, da je treba predlog za obnovo postopka iz razloga po 2. in 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva in nove dokazila in v roku petih let od dneva, ko je sodba postala pravnomočna. Njegov predlog je vložen znotraj obeh rokov. Dva tedna pred vložitvijo predloga je pridobil celotno dokumentacijo zapuščinskega spisa, iz katere je ugotovil, da je v okviru tega zapuščinskega postopka pravočasno prijavil celotno terjatev (tudi glede zavrnilnega dela), k prijavi pa je predložil vse račune, na katere se terjatev nanaša, prav tako pa je iz dopisa Mestne občine B. razvidno, da gre za prenos terjatve na tožnika v celotnem znesku. V zapuščinskem postopku se je zastopal sam, brez pooblaščenca. V nadaljevanju povzema potek postopka do pravnomočnosti sodbe in graja razloge sodišča prve oziroma druge stopnje v njem. V nadaljevanju kot utemeljitev revizije glede na dopuščeno vprašanje navaja, da drugostopenjsko sodbo prejel 15. 7. 2014, zato 5-letni rok ni mogel pričeti teči prej. Sodba postane formalno pravnomočna za vsako stranko posebej takrat, ko je sama več ne more izpodbijati s pritožbo, materialno pravnomočna pa takrat, ko postane formalno pravnomočna za obe stranki. Sodba postane pravnomočna z vročitvijo strankama. Šele takrat se stranki seznanita z vsebino sodbe, pred tem pa zanju nima učinka. Pravna teorija razlikuje trenutek izdaje sodbe in učinkovanje sodne odločbe. Izdaja sodbe pomeni določitev njene vsebine, a takrat perfekten sodni akt še ne obstaja, saj ga je mogoče spremeniti. Perfekten postane z objavo, sicer pa z vročitvijo stranki. Teorija torej zastopa stališče, da sodba postane pravnomočna z vročitvijo. Nadalje navaja, da je subjektivni rok postavljen v osebno sfero predlagatelja in se računa od dne, ko je stranka izvedela za obnovitveni razlog, ali je dobila možnost, da ga uveljavi, in to ni nujno samo prejem odločitve višjega sodišča. Stališče sodišča, da bi sodna odločba učinkovala pred vročitvijo in preden bi se posameznik lahko z njo seznanil, bi bilo nezdružljivo s pravico stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Če bi višje sodišče upoštevalo podatke iz zapuščinskega spisa, bi o njegovi pritožbi odločilo drugače – s priglasitvijo terjatve v zapuščinski postopek je namreč zastaranje pretrgal. 10. Toženec v odgovoru na revizijo navaja, da sta sodišči prve stopnje tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgli, saj bi moral tožnik, ne glede na obnovitveni razlog, predlog vložiti znotraj 30-dnevnega roka. Iz nejasnih navedb v predlogu je razbrati, da naj bi tožnik 14 dni pred vložitvijo predloga dobil listine iz zapuščinskega spisa. Toženec se vsebinsko ne opredeljuje do teh listin, je pa tožnik v njem sodeloval, zato so trditve, da gre za nova dejstva in nove dokaze absurdne, subjektivni rok pa očitno prekoračen. Ker je tako, sploh ni relevantno, ali je ali ni iztekel objektivni rok. Sicer pa meni, da je odločitev nižjih sodišč, da je rok pričel teči z odločitvijo višjega sodišča, pravilna. Odločba postane pravnomočna z izdajo sodbe na drugi stopnji, saj je takrat ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (319. člen ZPP). Petletni rok je določen objektivno, od datuma, ki je enoten za obe stranki, in ne more biti odvisen od tega, kdaj je bila posamezni stranki odločba sodišča druge stopnje vročena.

**Presoja utemeljenosti revizije**

11. Revizija ni utemeljena.

12. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka iz dveh t. i. obnovitvenih razlogov: po 2.2 in po 10. točki3 prvega odstavka 394. člena ZPP. Tako je zatrdil v uvodu predloga za obnovo postopka in tako sta njegov predlog obravnavali tudi sodišči prve in druge stopnje. Toda tožnik je, čeprav ZPP za različne obnovitvene razloge predpisuje različne trenutke, od katerih začne teči (subjektivni in/ali objektivni)4 rok, in pri tem za posamezne od njih zahteva dodatne pogoje, ki jih mora predlagatelj izpolniti, da bi bil predlog pravočasen (in popoln), svoj predlog po dejstveni plati zastavil enotno. Navrgel je historični dogodek/trenutek, iz katerega naj bi izhajale okoliščine, pomembne za presojo pravočasnosti (in utemeljenosti) predloga po obeh obnovitvenih razlogih. Te skope navedbe pa z vidika 10. točke prvega odstavka 394. člena lahko vodijo le v zavrženje predloga – odločitev, ki jo skuša revident izpodbiti.

13. Predlog po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP lahko stranka vloži, če zve za nova dejstva ali pa najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.5 Tak predlog lahko stranka vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je mogla sodišču navesti nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Rok v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP tako ni vezan na trenutek, ko je stranka pridobila možnost navesti nova dejstva oziroma predlagati nove dokaze, temveč ko je imela možnost, da to stori.6 V skladu z drugim odstavkom 397. člena ZPP mora stranka v predlogu navesti zlasti zakoniti razlog, na podlagi katerega zahteva obnovo, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi svoje navedbe podpira. Prepozen (396. člen), nepopoln (drugi odstavek 397. člena) ali nedovoljen (395. člen) predlog za obnovo postopka sodišče zavrže (398. člen ZPP).

14. Revident se očitno zaveda, kot izhaja iz njegovih revizijskih navedb, da mora biti predlog za obnovo postopka vložen ne le v objektivnem, temveč tudi v subjektivnem roku, okoliščine pa obrazložene in dokazno podkrepljene. Kljub temu iz njegovega predloga izhaja le, da je dva tedna pred vložitvijo predloga pridobil celotno dokumentacijo zapuščinskega spisa, ki bi, če bi mu bila znana prej, pripeljala do zanj ugodnejše odločitve. V isti sapi pove (izrecno tudi v reviziji),7 da je v zapuščinskem postopku sodeloval. Na to dejstvo v odgovoru na revizijo opozori tudi toženec, nenazadnje pa je to logično, saj je že v tožbi trdil, da v tej pravdi uveljavlja terjatvi, ki mu jih zapuščinsko sodišče ni priznalo.

15. Tožnik v predlogu za obnovo ni pojasnil, zakaj dejstev in dokazov, ki jih navaja oziroma na katere se sklicuje, ne bi mogel navesti oziroma predložiti prej kot dva tedna pred vložitvijo predloga.8 To pomeni, da sploh ni podal trditev, ki bi sodišču omogočale presojo pravočasnosti njegovega predloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP v drugačnem časovnem okviru, kot sta ga nižji sodišči začrtali glede predloga po 2. točki te določbe. Povedano drugače: iz predloga za obnovo postopka ne izhaja, zakaj bi subjektivni rok tudi za vložitev predloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP ne začel teči že z vročitvijo drugostopenjske sodbe (ko se je imel možnost seznaniti z razlogi za zavrnitev njegove pritožbe in ob dejstvu, da je v zapuščinskem postopku sodeloval), temveč šele kasneje. Nižji sodišči sta ugotovili, da je bila revidentu sodba višjega sodišča vročena 15. 7. 2014 in se je, upoštevaje časovni vakuum zaradi sodnih počitnic, 30-dnevni rok za iztekel 15. 9. 2014. Revidentov predlog za obnovo postopka z dne 15. 7. 2019 je torej (ne glede na to, za katerega od uveljavljanih obnovitvenih razlogov gre) v obravnavanem primeru vložen izven subjektivnega roka – prepozen, kot sta odločili že sodišče prve in druge stopnje.

16. Tožnik je zamudil subjektivni rok za vložitev predlaga za obnovo postopka, zato Vrhovnemu sodišču ni treba odgovoriti na dopuščeno vprašanje. V postopkih dopuščene revizije namreč Vrhovno sodišče odloča v posamičnem sporu, kjer se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera in tako je treba razumeti tudi njihov pomen in vpliv na razumevanje in razvoj prava.9 Za nekatera vprašanja, glede katerih je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo, se lahko ob obravnavi revizije izkaže, da se v sporu sploh ne zastavljajo oziroma se zastavljajo le teoretični ravni, zato ne terjajo odgovora.10 In za prav tak primer gre v predmetnem revizijskem postopku, v katerem se je po tem, ko se je revizijsko sodišče seznanilo s celotnim spisom in sta lahko stranki soočili svoje argumente v zvezi z dopuščenim revizijskim vprašanjem, izkazalo, da trenutek začetka teka objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZPP ni pravno relevanten: tožnikov predlog za obnovo postopka je namreč v vsakem primeru prepozen, v ponovljenem postopku pa (niti če bi Vrhovno sodišče na vprašanje odgovorilo tako, kot predlaga revident) tožnik ne bi mogel širiti dejstvene podlage, saj bi mu bilo s tem omogočeno podaljševanje roka za vložitev predloga za obnovo.11 **Odločitev o reviziji**

17. Razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Odločitev o revizijskih stroških**

18. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Ker tožnik z revizijo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje revizijske stroške, medtem ko je dolžan tožencu v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP povrniti njegove stroške revizijskega postopka. Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo12 in upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR skupaj znašajo 919,88 EUR EUR, skupaj z 22 % DDV.

19. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Sklep VS RS II DoR 157/2020 z dne 31. 7. 2020. 2 Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. 3 Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. 4 Primerjaj prvi odstavek 396. člena ZPP. Poleg tega mora biti obnovitveni razlog po 10. točki vložen znotraj subjektivnega in objektivnega roka, medtem ko obnovitveni razlog po 2. točki z objektivnim rokom ni omejen (tretji odstavek 396. člena ZPP). 5 Ob tem ZPP postavlja še dodatno zahtevo, in sicer, da se sme obnova iz tega razloga dovoliti le, če stranka okoliščin brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). 6 Sklepa VS RS II Ips 421/2001 z dne 4. 10. 2001 in VIII Ips 560/2007 z dne 20. 4. 2009. Enako Ude, L., in Galič, A. (red.), Betetto, N., Rijavec, V., Wedam – Lukić, D., Zobec, J., Komentar ZPP, 3. knjiga, Ljubljana, 2009, Ljubljana, Uradni list in GV Založba, str. 596. 7 Revizija je v tem delu prepis predloga za obnovo postopka. 8 Krivdo, da tega ni storil prej, skuša opravičiti z navedbo, da se je v postopku zastopal sam. 9 VS RS sodba III Ips 89/2010 z dne 13. 9. 2011. 10 Betetto, N., O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E, v: N. Betetto in dr. (ur.), Liber amicorum Anton Gašper Frantar, Ljubljana: Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 2020, str. 226-227. Primerjaj tudi sodbo VS RS II Ips 42/2020 z dne 18. 9. 2020. 11 Tako VS RS v sklepu II Ips 188/2008 z dne 3. 4. 2008. 12 Ur. list RS, št. 2/2015 s spremembami in dopolnitvami.