Up-216/00

16. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 16. oktobra 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 262/99 z dne 18. 4. 2000 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1360/97 z dne 8. 7. 1999 in sodbo Delovnega sodišča v Mariboru št. Pd 2788/94 z dne 3. 6. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijanimi sodbami je bil zavrnjen zahtevek pritožnika za plačilo razlike med obračunano in izplačano plačo za delovno mesto, na katero je bil razporejen, in plačo za delovno mesto, na katero bi po svojem mnenju moral biti razporejen. Meni, da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena oziroma do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zatrjevano kršitev utemeljuje s tem, da v njegovem primeru sodišče ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-12/95 z dne 20. 11. 1997 (Uradni list RS, št. 76/97 in OdlUS VI, 152), na podlagi katere naj bi bile vsem zaposlenim izplačane razlike v plači, nastale zaradi razveljavitvenih odločb.

2.Pritožnik ne zatrjuje, da so mu bila v postopku kršena ustavna jamstva procesne narave. Oporeka zgolj materialnopravni presoji sodišč oziroma uporabi materialnega prava. Prav tako ne gre za primer, da bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.

Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena in temelji na zaključkih, ki so glede na načelo proste presoje dokazov in glede na pravila interpretacije pravnih norm, mogoči.

3.Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega in drugega varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči tudi tako, da sodišče ne odloči drugače, kot sicer odloča v drugih podobnih primerih.

4.Kot "druge podobne primere" pritožnik navaja zaposlene na Ministrstvu za obrambo, ki so jim bile izplačane razlike v plači, "nastale zaradi razveljavljenih odločb". Že na prvi pogled je očitno, da pritožnikov primer ni tak. Predmet spora ni bila razporeditev (razporeditve) pritožnika, saj so bile vse odločitve o tem dokončne in pravnomočne. V skladu z razporeditvijo je bil pritožniku določen tudi plačni količnik. Pritožnik tudi v ustavni pritožbi ne zatrjuje, da bi bila razporeditev na delovno mesto (ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi) in določitev plačnega količnika za to delovno mesto napačna oziroma nezakonita. Svoj zahtevek utemeljuje na očitno zmotnem prepričanju, da bi moral biti razporejen na delovno mesto, ki bi mu zagotavljalo tako višino plače, kot jo je imel v trenutku prestopa iz takratne JLA v Teritorialno obrambo. To pa bi v njegovem primeru pomenilo razporeditev na delovno mesto, za katero ne izpolnjuje pogojev, oziroma določitev plačnega količnika, ki ga za njemu ustrezno delovno mesto ni mogoče določiti.

5.Ni točna trditev pritožnika, da bi Vrhovno sodišče reklo, da ni vezano na odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-12/95 z dne 20. 11. 1997. Vrhovno sodišče je le obširno obrazložilo, kaj iz odločbe Ustavnega sodišča res izhaja in zakaj je pritožnikovo sklicevanje nanjo neutemeljeno. Sodba Vrhovnega sodišča korektno in točno upošteva citirano odločbo Ustavnega sodišča v konkretnem sporu: Minister za obrambo je lahko izdal odločbo o razporeditvi in določitvi koeficienta za določitev plače na podlagi predpisov, ki so veljali za zaposlene v državnih organih; plača v določeni višini ni pridobljena pravica, ki se ne bi mogla spreminjati v skladu s predpisi in akti delodajalca; v času služenja v JLA pridobljene pravice pa so tiste, ki so lahko vplivale na razporeditev in iz nje izhajajoče pravice (čin oziroma izobrazba, specialnosti, delovna doba, in podobno).

6.Ker očitno ne gre za zatrjevano kršitev človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan