Jedro

Ne drži pritožbena navedba, da v predlogu za obnovo postopka ni bilo potrebno navesti, kdaj je toženec izvedel za obnovitveni razlog. Te navedbe so namreč predpisani pogoj za presojo, ali je predlog vložen pravočasno. Ker sporni predlog teh navedb ni vseboval, ga je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot nepopolnega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka z dne 8. 3. 2018. 2. Zoper sklep se pritožuje toženec iz pritožbenega razloga po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP, to je zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se, da je za odločitev o predlogu za obnovo postopka ključno, da toženec ni navedel, kdaj je izvedel za obnovitveni razlog. Ker sta predlogu priloženi listini, datirani z dnem 6. 3. 2018, to je dva dni pred vložitvijo predloga, je jasno, da toženec teh dveh listin ni mogel predložiti v postopku, ki je bil pravnomočno končan 12. 1. 2017. V predlogu ni potrebno izrecno navesti, kdaj je stranka izvedela za obnovitveni razlog, saj to jasno izhaja iz datumov na listinah. Niso potrebna dodatna pojasnila o tem, da je predlog vložen v zakonitem roku. Ne drži, da toženec v postopku o glavni stvari ni ugovarjal predračunu, saj je smiselno ves čas postopka ugovarjal višini škode. Sodišče ne bi smelo slediti podatkom iz predračuna, saj ta ne dokazuje škode oziroma stroškov popravila. To dokazuje kvečjemu račun. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za obnovo postopka ugodi oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo kot nepopoln. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo takšne odločitve.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz drugega odstavka 397. člena ZPP, ki določa, da je treba v predlogu navesti zlasti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. Po prvem odstavku 398. člena ZPP se predlog zavrže, če je prepozen (396. člen), nepopoln (drugi odstavek 397. člena) ali nedovoljen (395. člen).

7. Toženec je uveljavljal obnovitveni razlog po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP, ki določa, da se s sodno odločbo pravnomočno končani postopek lahko na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 6. točki prvega odstavka 396. člena ZPP se predlog za obnovo postopka vloži v 30-ih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila.

8. Ne drži pritožbena navedba, da v predlogu za obnovo postopka ni bilo potrebno navesti, kdaj je toženec izvedel za obnovitveni razlog. Te navedbe so namreč predpisani pogoj za presojo, ali je predlog vložen pravočasno. Ker sporni predlog teh navedb ni vseboval, ga je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot nepopolnega.

9. Toženec je predlogu za obnovo postopka priložil pisno izjavo A.A. z dne 6. 3. 2018, zapisnik o podani ovadbi na Policijski postaji B. z dne 6. 3. 2018 in račun z dne 10. 1. 2014. V predlogu za obnovo postopka je navedel, da sodišče v pravnomočno končanem postopku pri odločanju o višini odškodnine (v zvezi s škodo, nastalo zaradi popravila vozila tožeče stranke) ne bi smelo izhajati iz predračuna, ampak kvečjemu iz predloženega računa, ki dokazuje, da je bila škoda nižja. Na to se nanaša tudi navedena pisna izjava, toženec pa je v zvezi s tem zoper delodajalca podal tudi ovadbo zaradi suma goljufije.

10. Napačna je pritožbena navedba, da je pomembno predvsem to, da naj bi že iz samega datuma na dveh listinah (6. 3. 2018) jasno izhajalo, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno. Ključno je to, da toženčev predlog ni vseboval nobenih navedb o okoliščinah, iz katerih bi izhajalo, da je predlog vložen v zakonitem roku. Vsebina predloga se je nanašala le na to, da sodišče v pravnomočni sodbi ne bi smelo upoštevati podatkov predračuna.

11. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da se sme obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP dovoliti samo zaradi okoliščin, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 394. člena ZPP). Toženčev predlog za obnovo postopka namreč tudi navedb o tem ni vseboval. V zvezi s tem ni relevantno poudarjanje pritožbe, da je toženec že v postopku o glavni stvari ugovarjal višini odškodninskega zahtevka. Ključno je, da toženec v predlogu za obnovo postopka ni navedel, zakaj ni že takrat ugovarjal predračunu oziroma zakaj se ni že takrat skliceval na račun, ki ga je predložil šele k predlogu za obnovo postopka.

12. Ker ni podan v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).