Jedro

Ne drži stališče, da bi moralo biti v izreku sklepa o priporu opisano kaznivo dejanje, katerega je osumljenec utemeljeno sumljiv. V 2. odstavku 202. člena ZKP je namreč določeno, da je treba v obrazložitvi sklepa navesti odločilna dejstva, ki so narekovala odreditev pripora, pri čemer je med drugim treba določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje.

Izrek

Zahtevi zagovornika osumljenega B.G. za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočni sklep preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kranju z dne 29.3.2002, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju z dne 3.4.2002 razveljavi.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kranju je s sklepom z dne 29.3.2002 zoper osumljenega B.G. odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki teče od 27.3.2002 od 6.49 ure dalje. Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom z dne 3.4.2002 kot neutemeljeno zavrnilo tudi pritožbo zagovornika osumljenega B.G. Zagovornik osumljenega B.G. v zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 17.4.2002 uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi prvostopenjski in drugostopenjski sklep ter pripor odpravi, podrejeno pa predlaga, da ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije K.U.-K. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana, ker obrazložitev sklepa o odreditvi pripora, ki je bil odrejen zoper osumljenca še pred vložitvijo zahteve za preiskavo, obsega tako kaznivo dejanje, katerega je osumljenec osumljen, kot tudi opis kaznivega dejanja, iz katerega je mogoče povzeti konkretne očitke osumljencu, zaradi česar je kaznivo dejanje tako glede sostorilcev, kakor tudi glede ostalih elementov glede kraja in časa storitve kaznivega dejanja dovolj opredeljeno. Sodišče je po njenem mnenju določno navedlo tudi razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, pa tudi okoliščine, ki so vodile sodišče k zaključku, da je glede osumljenca podan priporni razlog iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo osumljenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zagovornik osumljenega B.G. ima sicer prav, ko navaja, da mora tudi sklep o priporu vsebovati uvod, izrek in obrazložitev. Sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora ima vse te sestavine, zaradi česar ni nerazumljiv, kot to meni osumljenčev zagovornik. Ni namreč mogoče pritrditi njegovemu stališču, da bi moralo tudi v izreku sklepa o odreditvi pripora opisano kaznivo dejanje, katerega je osumljenec utemeljeno sumljiv. To povsem jasno izhaja iz določila 2. odstavka 202. člena ZKP, kjer je navedeno, da je potrebno v obrazložitvi sklepa navesti odločilna dejstva, ki so narekovala odreditev pripora, pri čemer je treba določno navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ter obrazložiti odločilna dejstva iz 1. do 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP. Vse te okoliščine pa so v razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora obrazložene.

Po določilu 2. odstavka 202. člena ZKP pa mora biti v razlogih sklepa o odreditvi pripora tudi obrazloženo, zakaj je odreditev pripora v konkretnem primeru neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka. V tem določilu je torej povzeto določilo 1. odstavka 20. člena Ustave Republike Slovenije, da se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

V obrazložitvi pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora ni pojasnjeno, zakaj je odreditev pripora zoper osumljenega B.G. neogibno potrebna za varnost ljudi. Zato zagovornik osumljenega B.G. utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ko navaja, da v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora ni obrazloženo, zakaj je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi.

Vrhovno sodišče je zato ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in je pravnomočni sklep o odreditvi pripora razveljavilo, ni pa odločilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev zato, ker je Okrožno sodišče v Kranju s sklepom z dne 25.4.2002 že odločilo tudi o podaljšanju pripora zoper osumljenega B.G.