Jedro

O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba zoper sodbo in sklep z dne 14. 2. 2014 se zavrže. Pritožba zoper sklep z dne 9. 6. 2014 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom z dne 14. 2. 2014 dovolilo spremembo tožbe, vsebovano v pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 28. 10. 2003 za znesek 1.087,95 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.087,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 478,89 EUR od 10. 1. 2002 do plačila, od zneska 392,30 EUR od 10. 1. 2003 do plačila, od zneska 76,42 EUR od 12. 1. 2003 do plačila, od zneska 78,87 EUR od 12. 3. 2003 do plačila in od zneska 61,47 EUR od 12. 3. 2003 do plačila (II. točka izreka) ter sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (III. točka izreka sklepa).

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 9. 6. 2014 je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 51,98 EUR, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka do plačila.

3. Zoper navedeni odločbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka.

V pritožbi zoper sodbo in sklep z dne 14. 2. 2014 tožeča stranka navaja, da je prvo sodišče pravilno razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.087,95 EUR, izpustilo pa je odločitev, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki poravnati tudi terjatev iz leta 1998 v višini 337,63 EUR. Opozarja, da sodba zaradi odpovedi ni meritorna sodba.

V pritožbi zoper sklep o stroških tožeča stranka opozarja, da lahko sodišče prve stopnje opravi dokončni obračun stroškov postopka šele, ko je postopek meritorno končan.

4. Pritožba zoper sodbo in sklep z dne 14. 2. 2014 ni dovoljena, pritožba zoper sklep z dne 9. 6. 2014 pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo in sklep z dne 14. 2. 2014

5. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločalo le še o terjatvi tožeče stranke v višini 1.087,95 EUR s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi in je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, s tem pa je tožeča stranka tudi v celoti dosegla zahtevano sodno varstvo. Zato nima pravnega interesa za pritožbo, saj z njo ugodnejše odločitve ne bi mogla doseči. Pravni interes je po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP procesna predpostavka za dopustnost pritožbe. Če ni podana, vsebinsko obravnavanje pritožbe ni dovoljeno.

6. V odgovor na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še dodaja, da je bil tožbeni zahtevek za plačilo zneska 337,63 EUR s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi že pravnomočno zavrnjen s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1235/2013 z dne 4. 9. 2013 v zvezi s sodbo in sklepom Okrajnega sodišča v Kranju z dne 2. 6. 2011v zvezi z dopolnilno sodbo in popravnim sklepom istega sodišča z dne 21. 2. 2013. Sodba zaradi odpovedi VII P 829/00 z dne 6. 10. 2004 (priloga A150) s katero je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnjen, ima značaj meritorne odločitve z učinkom ne bis in idem.

7. Ker pritožba tožeče stranke ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo.

O pritožbi zoper sklep z dne 9. 6. 2014

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri odmeri stroškov postopka pravilno uporabilo določbe Zakona o sodnih taksah, določbe Zakona o odvetniški tarifi in določbe ZPP o odmeri stroškov postopka.

9. O povrnitvi stroškov sodišče odloči le na podlagi zahteve strank. Če stranka stroškov izrecno ne uveljavlja, sodišče ni pooblaščeno, da bi o njih odločalo po uradni dolžnosti. Na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZPP pa mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje o stroških postopka odločati šele po pravnomočno končanem postopku. O stroškovnem zahtevku namreč sodišče praviloma odloči v sodbi oziroma sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP).

10. O stroških izvršilnega postopka v zadevi In 2000/00465 v znesku 51,64 EUR (prej 12.357,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 8. 2001 je sodišče prve stopnje že odločilo s sodbo in sklepom P 338/2003 z dne 2. 6. 2011, ki je v 2. točki izreka postala pravnomočna z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani dne 4. 9. 2013. Povrnitev sodne takse v višini 47,57 EUR je sodišče prve stopnje toženi stranki glede na uspeh v tem postopku priznalo, kar je sodišče prve stopnje tožeči stranki pojasnilo v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka povrnitve stroškov takse za pritožbo zoper sodbo z dne 2. 6. 2011 ni zahtevala. Stroške sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 21. 2. 2013 je sodišče tožeči stranki priznalo v znesku 98,52 EUR, glede na dejansko odmero takse, upoštevaje uspeh tožeče stranke v pravdi.

11. Ker pritožba ni utemeljena in ker v postopku na prvi stopnji tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).