Jedro

V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za obročno plačilo premije - ob dodatni klavzuli na polici, da v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. S tem sta stranki v okviru dopustnega dogovora glede nastopa zavarovalnega jamstva tega vezali na plačilo prvega obroka premije. Hkrati sta se dogovorili, da se v primeru, če se ta plača po računu, ki običajno določa rok plačila, to šteje kot dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

Posledice neplačila premije ureja 937. člen OZ. Razlikuje situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, in situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. Ne razlikuje pa med enkratnim in obročnim plačilom premije. Ker je bilo v konkretnem primeru, glede na obrazloženo, veljavno dogovorjeno, da je treba prvi obrok premije plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, je treba za presojo posledic neplačila (prvega obroka) premije uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ, ki določa, da v takem primeru začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe toženi stranki povrniti 466,65 EUR stroškov revizijskega odgovora (z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16-ega dne).

Obrazložitev

1. _Sodišče prve stopnje_ je z vmesno sodbo odločilo, da je podana obveznost tožene stranke za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožeča stranka utrpela v škodnem dogodku z dne 16. 6. 2017 (I. točka izreka), pri čemer je odločitev o višini zahtevka in o pravdnih stroških pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2. _Sodišče druge stopnje_ je pritožbi tožene stranke ugodilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 19.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2017 (I. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo povračilo 1.665,80 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka) in 995,38 EUR stroškov pritožbenega postopka tožene stranke (III. točka izreka), oboje z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo (IV. točka izreka).

3. _Vrhovno sodišče_ je s sklepom III DoR 163/2019-7 z dne 17. 12. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je zaradi neplačila prvega obroka premije ob upoštevanju dogovora o obročnem odplačilu premije nastopilo zavarovalno jamstvo oziroma odgovornost tožene stranke kot zavarovalnice za plačilo škode.

4. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala ugoditev reviziji s spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da [se pritožba tožene stranke zavrne in] se potrdi sodba sodišča prve stopnje, oziroma podredno z razveljavitvijo sodbe sodišča druge stopnje in vrnitvijo zadeve temu sodišču v novo sojenje, v obeh primerih s stroškovno posledico.

5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila. Predlagala je, da se jo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa posledično naloži povračilo njenih stroškov revizijskega postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Relevantno dejansko stanje**

6. Za presojo utemeljenosti revizije so relevantne naslednje dejanske ugotovitve v sodbah sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP): - tožeča stranka je s toženo stranko sklenila pogodbo o avtomobilskem kasko zavarovanju, št. police ..., ki je za začetek zavarovanja določala7. 10. 2016 od 24:00; - s pogodbo je bilo dogovorjeno obročno plačilo premije v 11 obrokih po74,80 EUR, pri čemer je prvi obrok zapadel v plačilo 15. 10. 2016; - na polici je bila navedena klavzula: „Če ob sklenitvi ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino. Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije ali prvega obroka premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.“; - vozilo Renault Traffic, za katerega je bilo sklenjeno avtomobilsko kasko zavarovanje po polici št. ..., je bilo dne 16. 6. 2017 udeleženo v prometni nesreči in poškodovano; - tožeča stranka je prvi obrok plačala 16. 6. 2017, po tem, ko se je zgodila prometna nesreča (zavarovalni primer), in nato še vse ostale obroke premije.

**Presoja sodišče prve in druge stopnje**

7. _Sodišče prve stopnje_ je razsodilo, da je podan temelj tožbenega zahtevka. Presodilo je, da je klavzula, navedena v tretji alineji prejšnje točke obrazložitve, nejasna in da nasprotuje zakonski določbi, ki razlikuje situacije, kjer se premija plača ob sklenitvi pogodbe, od situacij, kjer se premija plača po sklenitvi pogodbe, saj obe situaciji izenačuje in je zato nična (86. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). V konkretnem primeru je bila obveznost plačila premije dogovorjena za 15. 10. 2016, kar je po sklenitvi zavarovalne pogodbe; zato je bilo glede na kogentno določbo drugega odstavka 937. člena OZ zavarovalno jamstvo podano od dneva, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja, tj. od 7. 10. 2016. Toženka bi lahko proti tožnici kvečjemu uveljavljala sankcijo po tretjem odstavku 937. člena OZ, vendar je ni na pravilen način, tj. s priporočeno pošto, obvestila o zapadli in neplačani premiji ter jo pozvala k plačilu v roku30 dni; zato je bilo v trenutku škodnega dogodka (kljub nepravočasnemu plačilu premije) zavarovalno kritje podano.

8. _Sodišče druge stopnje_ je sprejelo drugačno stališče in tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da stranki nastop materialnopravnih učinkov zavarovalne pogodbe lahko dogovorita sami, tako, da določita način plačila premije in njeno dospelost, kar je skladno z drugim odstavkom 936. člena OZ in ni v nasprotju z 924. členom OZ, saj ne predstavlja odmika od siceršnjih kogentnih določb v zvezi z zavarovalno pogodbo. Ker smeta stranki dospelost in način plačila premije dogovoriti sami, določilo pogodbe, da se pri plačilu po računu, kjer je valuta plačila prve premije ali prvega obroka premije kasnejša kot datum sklenitve pogodbe, šteje kot dogovor, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, ni nično. Ob veljavnem pogodbenem dogovoru, da se šteje plačilo prvega obroka premije na podlagi računa za obveznost plačila ob sklenitvi pogodbe, in ob dejstvu, da prvi obrok premije pred nastankom škodnega dogodka ni bil plačan, na dan škodnega dogodka ni nastopilo zavarovalno jamstvo, kar je skladno s prvim odstavkom 937. člena OZ, ki določa, da v primeru, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino, naslednji dan po vplačilu premije.

**Navedbe revidentke**

9. Revidentka izpodbija zaključek sodišča druge stopnje, in meni, da se stranki sicer lahko dogovorita za obročno plačilo ali plačilo v enkratnem znesku, da pa se v primeru obročnega plačila ne moreta dogovoriti za takšno obročno plačilo, ki bi imelo glede nastopa zavarovalnega jamstva enake učinke kot takojšnje plačilo premije ob sklenitvi pogodbe. Sklenjen „mešan dogovor“ naj bi bil zato ničen (86. člen OZ). Glede razlogov za ničnost klavzule se revidentka v celoti pridružuje stališčem sodišča prve stopnje. V zvezi s tem se sklicuje še na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 1044/2016 z dne 26. 10. 2016. 10. V konkretnem primeru naj bi se stranki dogovorili za plačilo premije po sklenitvi pogodbe, saj je bila tako dogovorjena zapadlost prvega obroka premije. Prvi obrok premije je v plačilo zapadel 15. 10. 2016; zato ni dvoma, da tožnici premije ni bilo treba plačati ob sklenitvi pogodbe. Glede posledic neplačila pri obročnem plačilu premije je treba uporabiti drugi odstavek 937. člena OZ, ki določa, da v takšnem primeru zavarovalno kritje začne teči na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja, v konkretnem primeru je to 7. 10. 2016 ob 24:00. Zavarovalno kritje zaradi neplačila premije v konkretnem primeru ni prenehalo, saj zavarovalnica ni uporabila sankcij, ki jih ima na voljo po tretjem odstavku937. člena OZ (obvestilo o zapadlosti premije in poziv k plačilu v roku 30 dni s priporočeno pošiljko).

**Navedbe respondentke**

11. Respondentka odgovarja, da je bilo med strankama pogodbe dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe in da kritje nastopi, ko je plačan prvi obrok premije, pri čemer je tak dogovor treba subsumirati pod prvi odstavek 937. člena OZ. Dejstvo, da je bilo dogovorjeno obročno plačilo premije, pa po prepričanju respondentke pravnih posledic takšnega dogovora ne spreminja oziroma nanje nima nikakršnega vpliva. Tožnica je pogodbo podpisala in se z njo strinjala, na posledice je bila opozorjena tako na polici kot na prejetem računu. Obročno plačilo ne pomeni dogovora o plačilu premije po sklenitvi pogodbe. V smislu pravnega učinkovanja zavarovalnega kritja ni razlike med dogovorom, da se premija v celoti plača ob sklenitvi pogodbe, in dogovorom, da se prvi obrok premije plača ob sklenitvi pogodbe, ostali obroki pa kasneje.

**Razlogi za zavrnitev revizije**

12. Zavarovalna pogodba je v OZ urejena tako, da so določbe v zvezi z njo praviloma kogentne narave. Takšna ureditev je posledica tega, da zavarovalno pogodbo na eni strani sklepa zavarovalnica, ki določa pogoje; na drugi strani pa zavarovalcu ostaja le izbira, ali bo pogodbo sklenil ali ne, na njeno vsebino pa praviloma nima vpliva (gre za t. i. adhezijsko pogodbo, pogodbo po pristopu). Zato OZ v 924. členu ureja odmik od določb o zavarovalni pogodbi, in sicer v njegovem prvem odstavku določa, da se sme pogodba odmakniti samo od tistih določb poglavja o zavarovalni pogodbi, v katerih je to izrecno dopustno, ter od tistih, ki pogodbenikom omogočajo ravnati tako, kakor hočejo.

13. Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe stranki (prvi odstavek925. člena OZ). Glede učinkovanja zavarovalne pogodbe OZ določa, da učinkuje od štiriindvajsete ure dneva, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno (prvi odstavek 946. člena OZ). Takšna določba jasno dopušča, da se stranki glede začetka učinkovanja zavarovanja lahko dogovorita sami.1 Stranki tako materialnopravne učinke zavarovalne pogodbe, to je obveznost plačila zavarovalnine kot temeljne obveznosti zavarovalnice, lahko odložita do izpolnitve temeljne obveznosti zavarovalca, to je do plačila premije.2 Drugi odstavek 936. člena OZ določa, da se premija plačuje v dogovorjenih rokih in da se v primeru, če jo je treba plačati naenkrat, plača ob sklenitvi pogodbe. Tudi dogovor o načinu plačila premije je torej v dispoziciji strank (razen, če jo je treba plačati naenkrat); ko pa se stranki enkrat dogovorita, kdaj mora biti premija plačana, je nastop posledic v primeru neplačila premije kogentno določen v 937. členu OZ. Če sta se stranki dogovorili, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije (prvi odstavek 937. člena OZ); če sta se dogovorili za plačilo premije po sklenitvi pogodbe, pa začne obveznost zavarovalnice teči na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja (drugi odstavek 937. člena OZ).

14. V konkretnem primeru sta se stranki dogovorili za obročno plačilo premije - ob dodatni klavzuli na polici, da v primeru, če ob sklenitvi pogodbe ni plačan prvi obrok premije, ne nastopi obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino. S tem sta stranki v okviru dopustnega dogovora glede nastopa zavarovalnega jamstva tega vezali na plačilo prvega obroka premije. Hkrati sta se dogovorili, da se v primeru, če se ta plača po računu, ki običajno določa rok plačila, to šteje kot dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Začetek zavarovanja 7. 10. 2016 ob 24:00h, ki je bil naveden na polici, je bil torej dogovorjen ob pogoju plačila prvega obroka premije. Razloženo drugače: stranki sta se dogovorili, da se prvi obrok premije plača ob sklenitvi pogodbe; na trenutek plačila prvega obroka premije pa je vezano učinkovanje zavarovalnega jamstva. Glede na dispozitivno naravo določb v zvezi s plačilom premije in začetkom učinkovanja zavarovalnega jamstva sta se stranki to tudi lahko veljavno dogovorili in takšen njun dogovor ne pomeni morebitnega nedovoljenega odmika od določb o zavarovalni pogodbi, saj gre za odmik od tistih določb, ki to izrecno dopuščajo (prvi odstavek 924. člen OZ).

15. Po vsem obrazloženem se stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sodbiII Cpg 1044/2016 z dne 26. 10. 2016, na katero se sklicuje revidentka, izkaže kot zmotno, in sicer zaradi zmotnega izhodišča, da dogovor o obročnem plačilu premije z zapadlostjo (prvega) obroka po datumu sklenitve zavarovalne police, ki po pogodbi šteje za dogovor o takojšnjem plačilu prvega obroka premije, pomeni nedovoljen odmik od določb OZ v zvezi z zavarovalno pogodbo.

16. Posledice neplačila premije ureja 937. člen OZ. Razlikuje situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe, in situacije, ko je dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe. Ne razlikuje pa med enkratnim in obročnim plačilom premije. Ker je bilo v konkretnem primeru, glede na obrazloženo, veljavno dogovorjeno, da je treba prvi obrok premije plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, je treba za presojo posledic neplačila (prvega obroka) premije uporabiti prvi odstavek 937. člena OZ, ki določa, da v takem primeru začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, naslednji dan po plačilu premije. Ker ta ob sklenitvi zavarovalne pogodbe ni bila plačana oziroma ni bil plačan njen prvi obrok, zavarovalno jamstvo zavarovalnice ni nastopilo. Dejstvo, da je bil tožeči stranki za plačilo prvega obroka premije izdan račun z zapadlostjo 15. 10. 2016 (ki prav tako ni bil poravnan v roku), pa na takšen zaključek, po vsem obrazloženem, v ničemer ne vpliva.

17. Na dan nastanka zavarovalnega primera, tj. 16. 6. 2017, je bila zavarovalna pogodba med strankama sicer veljavno sklenjena; ni pa obstajala obveznost zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine, saj prvi obrok premije dotlej ni bil plačan. Tožeča stranka si je zavarovalno jamstvo zagotovila šele naslednji dan po plačilu prvega obroka premije, ki ga je izvedla 16. 6. 2017, na dan nastanka zavarovalnega primera.

18. Za odločitev v tem sporu tretji odstavek 937. člena OZ, na katerega se sklicuje revidentka, ni pomemben. Ni namreč pomembno, ali je zavarovalno jamstvo prenehalo; bistveno je vprašanje, ali je to sploh nastalo. Ker prvi obrok premije ni bil plačan ob sklenitvi zavarovalne pogodbe oziroma pred nastankom škodnega dogodka, obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino v času škodnega dogodka še ni nastala.

19. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je torej tak, da zaradi neplačila prvega obroka premije, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, zavarovalno jamstvo oziroma odgovornost tožene stranke za plačilo škode ni nastopila.

**Odločitev o reviziji**

20. Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za odločitev.

21. Ker glede na obrazloženo uveljavljani revizijski razlog ni podan, je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

22. Ker revidentka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije njene stroške (II. točka izreka).

23. Ker revidentka z revizijo ni uspela, mora v skladu s 155. členom ZPP respondentki povrniti 466,65 EUR stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Stroški so odmerjeni po veljavni Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) in jih sestavlja nagrada po tar. št. 21 v višini 375,00 EUR (625 točk), materialni stroški po 11. členu OT v višini 7,5 EUR (12,15 točk) ter 84,15 EUR (22 %) priglašenega davka na dodano vrednost. 1 Tako tudi A. Polajnar Pavčnik v: Obligacijski zakonik (OZ) (posebni del) s komentarjem,4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 851. 2 Primerjaj prvi odstavek 937. člena OZ.