Jedro

Prekinitev postopka je institut, ki v splošnem objektivno nasprotuje načelu ekonomičnosti (11. člen ZPP). Nabor prekinitvenih razlogov, v katerih se lahko sodišča za ta institut odločijo, je zato taksativno določen (206. člen ZPP). Za takšen primer gre tudi tedaj, ko je odločitev o utemeljenosti zahtevka odvisna od odločitve o obstoju neke pravice – če je to (predhodno) vprašanje kot samostojna pravna celota že predmet odločanja v drugem postopku (še zlasti pa, če je pričakovano, da bo ta hitro zaključen), lahko sodišče odloči, da tega vprašanja ne bo reševalo samo, pač pa postopek prekine do pravnomočnega zaključka drugega postopka. S tem ravna smotrno (prepreči morebitne različne rešitve istega vprašanja) in ekonomično (tako v časovnem kot stroškovnem vidiku).

Pritožbeno sodišče zato pritrjuje naziranju prvostopenjskega sodišča, da vprašanje obstoja toženkine dedne pravice predstavlja predhodno vprašanje v tem sporu – vendar le za del zahtevka, ki se na to nepremičnino dejansko nanaša. Pritožnica utemeljeno opozarja, da zahtevek za plačilo sorazmernega dela prisvojenih zapustnikovih denarnih sredstev temelji na drugačni pravni in dejanski podlagi. Ta del zahtevka je od odločitve v drugem postopku povsem neodvisen in omogoča ločeno, neprekinjeno obravnavo. Za prekinitev tega dela postopka ne obstoji zakonska podlaga, predvsem pa takšna prekinitev nasprotuje načelu ekonomičnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka za del zahtevka, ki se nanaša na plačilo 6.808,83 EUR s pripadki, zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta dedinji po pokojnem A. A. Med njima poteka spor o predmetu delovanja – o uporabi nepremičnine in o denarnih sredstvih oz. zapustnikovih prejemkih. Tožnica v bistvenem zatrjuje, (a) da ji toženka preprečuje uporabo sporne nepremičnine, zato od nje zahteva izročitev ključev, prepustitev v posest in plačilo uporabnine za čas, ko nepremičnine ni mogla uporabljati, in (b) da si je toženka po zapustnikovi smrti z njegovega bančnega računa prisvojila denarna sredstva, poleg tega pa še nekatere prejemke, ki jih je pokojni prejel po smrti. Navedeno ni bilo zajeto s sklepom o dedovanju, zato od nje zahteva plačilo sorazmernega dela tega zneska.

Toženka je predlagala prekinitev postopka in navajala, da pred drugim sodiščem že poteka spor, v katerem zahteva ugotovitev svoje dedne pravice. Trdi, da je bila naknadno najdena oporoka zapustnikove pravne prednice, ki jo določa za edino dedinjo sporne nepremičnine.

2. Prvostopenjsko sodišče je menilo, da je od odločitve o obstoju toženkine dedne pravice (kar dejansko pomeni odločitev o tem, ali je tožnica (so)lastnica sporne nepremičnine) odvisna odločitev o utemeljenosti zahtevka v tem sporu. S sklicevanjem na načelo ekonomičnosti je odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, zato je z izpodbijanim sklepom predmetni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v drugem postopku.1

3. Tožnica je zoper sklep vložila pritožbo. Izpodbija ga v delu, ki se nanaša na prekinitev postopka glede prisvojenih denarnih sredstev in uveljavlja vse pritožbene razloge. Meni, da ta del zahtevka ni odvisen od predhodne odločitve o vprašanju obstoja toženkine dedne pravice na sporni nepremičnini, saj temelji na drugačni podlagi. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se postopek v izpodbijanem delu ne prekine. Priglaša tudi pritožbene stroške.

4. Toženka v odgovoru na pritožbo meni, da pritožba ni utemeljena in višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne ter izpodbijani sklep potrdi.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Prekinitev postopka je institut, ki v splošnem objektivno nasprotuje načelu ekonomičnosti (11. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Nabor prekinitvenih razlogov, v katerih se lahko sodišča za ta institut odločijo, je zato taksativno določen (206. člen ZPP). Za takšen primer gre tudi tedaj, ko je odločitev o utemeljenosti zahtevka odvisna od odločitve o obstoju neke pravice – če je to (predhodno) vprašanje kot samostojna pravna celota že predmet odločanja v drugem postopku (še zlasti pa, če je pričakovano, da bo ta hitro zaključen), lahko sodišče odloči, da tega vprašanja ne bo reševalo samo, pač pa postopek prekine do pravnomočnega zaključka drugega postopka. S tem ravna smotrno (prepreči morebitne različne rešitve istega vprašanja) in ekonomično (tako v časovnem kot stroškovnem vidiku).

7. Ugotovitev obstoja toženkine dedne pravice bi pomenila, da tožnica na sporni nepremičnini nima zatrjevanih (so)lastninskih upravičenj. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje naziranju prvostopenjskega sodišča, da vprašanje obstoja toženkine dedne pravice predstavlja predhodno vprašanje v tem sporu – vendar le za del zahtevka, ki se na to nepremičnino dejansko nanaša. Pritožnica utemeljeno opozarja, da zahtevek za plačilo sorazmernega dela prisvojenih zapustnikovih denarnih sredstev temelji na drugačni pravni in dejanski podlagi. Ta del zahtevka je od odločitve v drugem postopku povsem neodvisen in omogoča ločeno, neprekinjeno obravnavo. Za prekinitev tega dela postopka ne obstoji zakonska podlaga, predvsem pa takšna prekinitev nasprotuje načelu ekonomičnosti.

8. Pravdni postopek ni nerazdružljiva celota.2 Zato ni razloga, da tudi delna prekinitev postopka, zlasti upoštevajoč konkretne okoliščine primera, ne bi bila mogoča. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 358. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je toženkin predlog za prekinitev postopka zavrnilo v delu, ki se nanaša na plačilo 6.808,83 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Pravdni postopek še ni zaključen, zato bo o stroških, nastalih s tem pritožbenim postopkom, odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 S tem izrazom pritožbeno sodišče označuje postopek, v katerem se razrešuje vprašanje obstoja toženkine dedne pravice na sporni nepremičnini. 2 Primerjaj npr. situacijo prekinitve postopka za posamezno stranko v primeru navadnega sosporništva, možnost razdružitve postopkov, izdajo delne sodbe.