Jedro

Toženec ni dal povoda za tožbo, če je tožnik vložil dajatveno tožbo še pred zapadlostjo, oziroma, če je tožnik tožil brez opomina, pa je takšen opomin bil potreben po določbah materialnega prava. Druga predpostavka za uporabo določbe 157. člena ZPP je, da toženec zahtevek takoj prizna. Če je zahtevek medtem že zapadel, ne zadošča pripoznava, marveč je treba, da toženec zahtevek tudi takoj izpolni. Vročena tožba ima materialno-pravni učinek opomina, ker sproži zapadlost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba na podlagi pripoznave, sodišča prve stopnje, opr.št. I Pg 691/96, z dne 25.3.1997 v izreku o odmeri pravdnih stroškov spremeni tako,da glasi: "Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 147.400,00 sit, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 25.3.1997 do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe." Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 118.157,00 sit, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje te odločbe do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave ugodilo zahtevku, tožeči stranki pa na podlagi 157. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke iz razloga, ker tožba ni bila potrebna.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno odločitev o stroških iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava z navedbo, da je tožena stranka dala povod za tožbo. Res je pripoznala tožbeni zahtevek, vendar premoženjske koristi še ni vrnila v stečajno maso.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, katerega navedbe pa pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj odgovor na pritožbo zoper sklep po določilu 381. člena ZPP - ni dovoljen. Po 167. členu ZPP se izrek o pravdnih stroških izpodbija samo s pritožbo zoper sklep.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Tožena stranka je res pripoznala zahtevek v odgovoru na tožbo, ki ga je vložila pismeno na glavni obravnavi. Vendar 157. člen ZPP določa, da tožeča stranka povrne toženi pravdne stroške, če je tožena pripoznala zahtevek in ni dala povoda za tožbo.

Toženec ni dal povoda za tožbo, če je tožnik vložil dajatveno tožbo še pred zapadlostjo, oziroma, če je tožnik tožil brez opomina, pa je takšen opomin bil potreben po določbah materialnega prava. Druga predpostavka za uporabo določbe 157. člena ZPP je, da toženec zahtevek takoj prizna. Če pa je zahtevek medtem že zapadel, ne zadošča pripoznava, marveč je treba, ta toženec zahtevek tudi takoj izpolni. Vročena tožba ima materialno-pravni učinek opomina, ker sproži zapadlost (glej Juhart, Pravdni postopek, Lj. 1974, str. 180).

Po pritožbenih navedbah tožena stranka še ni izpolnila zahtevka in tega tudi toženka ne zatrjuje. Zato je tožba bila potrebna.

Pritožbeno sodišče je ob uporabi 4. točke 373. člena ZPP spremenilo izrek prvostopne sodbe in naložilo toženi stranki plačilo potrebnih pravdnih stroškov tožeče stranke. Pravdni stroški tožeče stranke na prvi stopnji se nanašajo na sodno takso za tožbo in sodbo (60.017,00 sit in 30.008,00 sit) ter na nagrado pooblaščencu: za tožbo 600 točk ter za zastopanje na naroku 25.3.1997 (25% - Tar.št. 15, točka 2) 150 točk - skupaj 750 točk, po vrednosti na dan izdaje odločbe 76,50 sit ali 57.375,00,00 sit. Tožeča stranka je priglasila še pritožbene stroške: takso za pritožbo 60.017,00 sit in nagrado pooblaščencu 760 točk (pritožba, poročilo stranki), po vrednosti na dan izdaje odločbe 76,50 sit ali 58.140,00 sit. Izrek o pravdnih stroških na I. stopnji temelji na določilu 1.odst.154. člena, na II. stopnji pa tudi določilu 2.odst. 166. člena ZPP.