Jedro

Tožnik želi posamezne potrebe otroka kriti sam neposredno (npr. stroške obleke in obutve, tečaje toženke, kar nenazadnje izhaja iz njegovega tožbenega zahtevka), za kar pa je po veljavni sodni praksi potreben dogovor med roditeljema.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo P 2503/2015-IV z dne 23. 1. 2017 razsodilo, da se preživnina, ki je bila določena na podlagi sodne poravnave, ki je bila sklenjena v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1525/2012-IV z dne 12. 7. 2013, ki je od 1. 7. 2013 dalje 600,00 EUR in je ostala nespremenjena na podlagi obvestila Centra za socialno delo X z dne 31. 3. 2015, spremeni tako, da se od 1. 11. 2015 dalje zniža na znesek 480,00 EUR mesečno.

2. Zoper to sodbo sta se pritožili pravdni stranki. Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cp 1306/2017 z dne 19. 7. 2017 pritožbama ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje je dalo navodilo, da v skladu s sodno prakso ugotovi1, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilnih dejanskih okoliščin (potrebe otroka, preživninske zmožnosti matere in preživninske zmožnosti očeta) prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine tako, da za oceno njihovega pomena uporabi ustrezni pravni standard iz 129. člena ZZZDR, to pa je preživnina v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca. Pritožbeno sodišče je tudi podrobno pojasnilo, katera so relevantna dejstva za presojo, ali je v konkretnem primeru prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, in če bodo te okoliščine ugotovljene, katera so tista dejstva, ki so relevantna za določitev tožnikove preživninske obveznosti.

3. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožnik za preživljanje toženke dolžan plačevati znižano preživnino, in sicer od 1. 11. 2015 do 31. 3. 2016 v znesku 200,00 EUR mesečno in od 1. 4. 2016 dalje 350,00 EUR mesečno, poleg tega pa še dva tečaja, s tem, da mora hčer še dvakrat peljati na tedenske počitnice. Sodišče je ugotovilo spremenjene okoliščine, ki so bistvene in predstavljajo podlago za ponovno ugotavljanje mesečnih potreb otroka. Sodišče je ugotovilo, da so mesečne potrebe preživljanja toženke 1.150,00 EUR mesečno in da so pridobitne zmožnosti tožnika takšne, da bo lahko še naprej plačeval mesečno preživnino v višini 600,00 EUR.

4. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni sledilo stališčem pritožbenega sodišča. Sodišče je zakonsko dikcijo spremenjenih okoliščin v škodo tožnika redefiniralo v bistveno spremenjene okoliščine. Tožnik je dokazal spremenjene okoliščine, ki so se mu zmanjšale, kljub izplačani odpravnini in naknadni zaposlitvi. Tožnik ima nižjo plačo, nima več vseh bonitet, s tem je povezan tudi nakup avtomobila, plačevanje prispevkov v času brezposelnosti, nakup hiše in njeno vzdrževanje. Dokazila v spisu izkazujejo razliko v tožnikovem razpoložljivem dohodku v višini 1.650,00 EUR mesečno, kar je 29 % od prvotnega dohodka iz leta 2013. Spremenile so se potrebe na strani toženke, ker so odpadli stroški vrtca in varuške. Sodišče je natančno ocenjevalo posamične zneske potreb toženke, tem ugotovitvam pa tožnik opredeljeno po posamezni postavki po točkah nasprotuje. Pritožbeno sodišče teh navedb ne povzema, ker jih deloma povzema v nadaljevanju obrazložitve, ko na njih odgovarja po vrstnem redu, kot jih navaja pritožba. Sodišče tudi preživninskega bremena med staršema ni pravilno porazdelilo, ker ni upoštevalo obsega stikov tožnika s toženko. Sodišče je z obrazložitvijo, da tekoče varstvo in vzgojo izvaja le zakonita zastopnica, dejansko tožniku odvzelo del roditeljske pravice. To je storilo tudi s tem, da šteje oblačila, ki jih kupi tožnik toženki, zgolj kot darila. Sodna praksa Vrhovnega sodišča RS se je že izrekla, da obseg stikov otroka z vsakim od roditeljev utemeljuje ustrezno prilagoditev preživninskega bremena med oba roditelja, pri čemer obseg stikov vpliva na višino preživnine v okviru upoštevanja vseh okoliščin posameznega primera2. 5. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, zahteva pa tudi, da ji tožnik plača pritožbene stroške.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in tudi ne kršitev, ki jih navaja pritožba.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo spremenjene okoliščine, ki so bistvene, zato je pravilno znova ugotavljalo, kakšne so preživninske potrebe toženke in kakšne so preživninske zmožnosti tožnika in zakonite zastopnice od vložitve tožbe dalje. Pritožbene navedbe, s katerimi tožnik zatrjuje in primerja premoženjske in druge okoliščine, ki so povezane s pridobitno sposobnostjo v času določitve preživnine do vložitve tožbe, so irelevantne. Vprašanje kritja potreb hčere v času skupnega življenja njenih staršev je lahko relevantna okoliščina le skozi prizmo ocene obsega kritja sedanjih nadstandardnih potreb otroka, ker starša razpolagata z znatnimi finančnimi sredstvi. Če imata roditelja zadostna finančna sredstva, se zaradi razpada življenjske skupnosti roditeljev otrokov položaj ne sme poslabšati, kar pomeni, da morata roditelja v enakem obsegu pokrivati otrokove (nadstandardne) potrebe tudi po razpadu življenjske skupnosti.

9. Glede na pridobitne sposobnosti toženca, zelo uspešno poklicno kariero, ki se je po kratki prekinitvi zelo hitro uspešno nadaljevala, glede na tožnikov slog življenja (avtomobil visokega cenovnega razreda, lastnik stanovanjske hiše) ter mesečne dohodke (s tem, da tožnikova žena prejema visoke mesečne dohodke, tožnik pa ima preživninsko obveznost le do toženke) ni nobene bojazni, da tožnik ne bi zmogel plačevati določenega preživninskega bremena, enako pa velja tudi za del, ki odpade na zakonito zastopnico. Pritožbeno sodišče se zato ne bo opredeljevalo do pritožbenih trditev, da mora tožnik plačevati stroške, povezane z bivanjem v hiši, in prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker navedeni izdatki praktično nimajo vpliva, glede na tožnikove pridobitne zmožnosti in določeno preživnino, ter o katerih je pravilno stališče zavzelo že sodišče prve stopnje.

10. Tožnik sicer izpodbija ugotovljeno višino mesečnih stroškov toženke3, vendar je srž problema drugje. Tožnik želi posamezne potrebe kriti sam neposredno (npr. stroške obleke in obutve, tečaje toženke, kar nenazadnje izhaja iz njegovega tožbenega zahtevka), za kar pa je po veljavni sodni praksi potreben dogovor med roditeljema, ker se v nasprotnem prispevki preživninskega zavezanca štejejo kot darila. Dogovor pa ni možen zaradi nesprejemljivega odnosa zakonite zastopnice toženke, ki v tem delu zamegljeno spregleda interese otroka. Nobenega dvoma namreč ni, da tožnik vzorno izvaja stike s toženko, kar očitno zakonita zastopnica ocenjuje kot problem, če bi tožniku prepustila še, da bi neposredno plačeval del toženkinih mesečnih potreb. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da bi tožnik te obveznosti iz dogovora redno izpolnjeval, da bi najverjetneje na ta način starša lahko lažje zagotavljala otroku uspešen osebnosti razvoj, še posebej v problematičnem obdobju, ko prihaja obdobje adolescence, ko je enotni nastop staršev v procesu osebnega razvoja otroka odločilen, ne glede na okoliščino, da je toženka dodeljena v varstvo in vzgojo zakoniti zastopnici in da bodo vedno obstajala določena nesoglasja med roditeljema o obrobnih vprašanjih (npr. način oblačenja toženke4).

11. Pritožbeno sodišče se bo v nadaljevanju najprej opredelilo glede pritožbenih navedb, s katerimi tožnik izpodbija ugotovljene mesečne potrebe toženke5, nato se bo opredelilo glede porazdelitve preživninskega bremena med roditelja, pri obeh postavkah pa se bo opredelilo tudi, na kakšen način je upoštevalo, da tožnik krije del mesečnih potreb toženke oziroma razloge, zaradi katerih teh plačil ni mogoče upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti.

12. Tožnikove pritožbene navedbe glede stroškov prehrane v šoli so pravilne. Sodišče ni upoštevalo, da stroški priprave prehrane ob upoštevanju počitnic in praznikov trajajo največ devet mesecev, pri tem je treba upoštevati tudi odsotnost toženke, kakor tudi okoliščino, da so bili toženki priznani sorazmerno visoki stroški prehrane doma (ki jih je sicer pritožbeno sodišče znižalo) tako, da ti stroški ne morejo presegati 72,00 EUR mesečno, kot to navaja tožnik v pritožbi. V tem delu so tudi nepravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je malico zagotavljala zakonita zastopnica tudi v času, ko tožnik pripelje toženko v šolo, kar pa je najmanj šestkrat mesečno, če se ne upošteva, da je toženka izmenično v času praznikov in počitnic tudi pri tožniku, ko tožnik po končanih stikih odpelje toženko v šolo. Stroški prehrane v višini 235,00 EUR, ob upoštevanju šolske malice, so priznani v previsokem znesku, zato je te mesečne stroške pritožbeno sodišče znižalo na 200,00 EUR, kar je 6,60 EUR na dan. Pritožbeno sodišče je pri tem upoštevalo obsežne stike, ki jih ima tožnik s toženko. V času stikov zakonita zastopnica nima stroškov prehrane za toženko. Ker so stiki tožnika s toženko enkrat tedensko in vsak drug vikend ter izmenično med prazniki in v času počitnic, kar pa je odločilno, so ti stiki redni, stroški prehrane ne morejo presegati zneska 200,00 EUR mesečno. Utemeljeni pa so mesečni stroški za čistila in pralni prašek in gospodinjski material v višini 15,00 EUR.

13. Toženka je bila dodeljena v varstvo in vzgojo zakoniti zastopnici, zato je njena zakonska dolžnost, da ji zagotavlja obleko in obutev. Če med roditeljema toženke ni dogovora, da bo toženec kril določen del teh mesečnih potreb, potem jih mora plačati v denarju. Tožnik mora občasno plačati tudi kakšno stvar toženki iz tega naslova, kar je pritožbeno sodišče upoštevalo, ob tem, da je tudi po mnenju pritožbenega sodišča navedeni strošek nižji in je ocenjen na 120,00 EUR mesečno. Glede primernosti oblačil, kar izpostavlja pritožba, je pritožbeno sodišče že odgovorilo.

14. Tudi stroški osebne higiene, frizerja in lekarne, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo v višini 40,00 EUR, so s strani tožnika pravilno ocenjeni kot pretirani. Pritožbeno sodišče jih ocenjuje v višini 30,00 EUR, saj stroški v višini 25,00 EUR, kot jih zatrjuje tožnik, niso realno ocenjeni, če se upoštevajo le stroški frizerja.

15. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo stanovanjske stroške in sprotne stroške, povezane z bivanjem toženke v višini 175,00 EUR. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge iz sodbe sodišča prve stopnje6. Število najemnikov oziroma uporabnikov hiše ni odločilno. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi v tem delu pravilno oprlo na potrdila o nakazilih zakonite zastopnice svojemu očetu, prav tako pa tudi na izpovedbo zakonite zastopnice in izjavi njenih staršev. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da stroški bivanja in s tem povezani bivalni stroški ne predstavljajo izdatka, ki bi bil drugačen, če bi zakonita zastopnica in toženka živeli v najemnem stanovanju, ki ne bi bil last staršev zakonite zastopnice. Sodišče je tudi pravilno dokazno ocenilo, da zakonita zastopnica te stroške dejansko plačuje svojim staršem, zato gre za potrebne stroške. Te stroške mora zakonita zastopnica plačevati in niso odvisni od obsega stikov tožnika z otrokom.

16. Sodišče je priznalo stroške, povezane s šolanjem in likovnim ustvarjanjem, v višini 75,00 EUR mesečno, pri čemer gre za nakup šolskih potrebščin v začetku šolskega leta, kar na mesečni ravni predstavlja znesek 25,00 EUR. Navedene stroške, povezane z nakupom torbe, šolskih copat, puščice in drugih šolskih potrebščin, šteje pritožbeno sodišče za izkazane, enako velja tudi za stroške likovnega ustvarjanja, s katerim se toženka ukvarja in so ocenjeni v višini 22,00 EUR mesečno. Potreben je strošek za nakup U., kljub temu, da te kartice toženka ne potrebuje za prevoze v šolo. Izkazani so pod to postavko tudi stroški za šolo v naravi, ekskurzije in druge šolske dneve, za nadstandardno telovadbo v šoli in strošek plačila šolskega sklada, skupaj 25,00 EUR mesečno. Izkazan je mesečni strošek za plačilo revije National Geographic junior v višini 3,30 EUR. Navedeni izdatki so potrebni za otrokov osebnostni razvoj in so v okviru finančnih zmožnosti roditeljev. Okoliščina, da mora tožnik občasno kupiti kakšno stvar manjše vrednosti za likovno ustvarjanje oziroma za šolo, ko je toženka pri tožniku, je pritožbeno sodišče upoštevalo v okviru delitve preživninske obveznosti med roditelja. Mesečni strošek pod to postavko je izkazan v višini, kot ga je določilo sodišče prve stopnje. Če pa bi se zgodilo, da bi tožnik moral plačati večjo vrednost za nakup šolske potrebščine ali likovnega materiala, ima zahtevek zoper zakonito zastopnico, da mu povrne navedeni izdatek, ki ga je plačal namesto zakonite zastopnice (133. člen ZZZDR).

17. Tožnik nasprotuje popoldanskim športnim aktivnostim toženke, ker meni, da toženko preveč fizično in psihično obremenjujejo in ker za te aktivnosti ni dal soglasja. Pritožbeno sodišče glede višine stroškov za te aktivnosti nima pomislekov, saj gre za splošno znane stroške, ki se plačujejo za takšne dejavnosti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo, da je tožnik plačeval toženki še dodatne dejavnosti in sicer za angleščino, za rolanje, za plesno šolo (balet), kar le dodatno kaže, da tožnik dejansko podpira številne dodatne aktivnosti toženke. Sodišče prve stopnje je toženki pravilno priznalo plačilo (le) za dve zunajšolski dejavnosti, torej ne za vse, kot je zahtevala, zato je tudi mesečni znesek v višini 70,00 EUR primeren.

18. Pretirano je priznan znesek 45,00 EUR mesečno za druge prostočasne aktivnosti med vikendi in v popoldanskem času, tako iz razloga, ker ima toženka številne druge aktivnosti, ki so bile že finančno ovrednotene, kakor iz razloga, ker ima toženka pogoste stike s tožnikom, ki v času teh stikov krije te stroške. Stroške za izlete, kino, živalski vrt in druge vstopnine je pritožbeno sodišče znižalo na 25,00 EUR mesečno.

19. Zakonita zastopnica navaja pretirane mesečne stroške za počitnice v višini 180,00 EUR. Ni pa dvoma, da so navedeni stroški toženke 90,00 EUR mesečno. Zmotne so pritožbene navedbe, da preživljanje počitnic izven kraja bivanja ni v korist otroka. Starša lahko otroku nudita (in tudi prav je tako) nadstandardne počitnice, med katere sodijo tudi počitnice v tujini, kar je nedvomno v korist toženke, zato je priznani strošek višini 90,00 EUR primeren.

20. Tožnik v pritožbi navaja, da stroški igrač in drugih predmetov (kolo, skiro, rolarji) ne morejo preseči zneska 25,00 EUR mesečno in da te stvari toženki kupuje tudi sam, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da oba razloga utemeljujeta znižanje te postavke na mesečno vrednost 30,00 EUR.

21. Strošek zabav, povezanih s praznovanjem rojstnih dni, na mesečnem nivoju ne more presegati več kot 25,00 EUR (300,00 EUR letno). Utemeljen je tudi strošek za prevoze k zdravniku, na bioresonanco, k sošolcem, na zunajšolske dejavnosti v višini 25,00 EUR mesečno. Tudi strošek žepnine v višini 15,00 EUR je primeren, čemer toženka prejema žepnino tudi od tožnika.

22. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da so obiski toženke na terapiji bioresonance in solne sobe ter jemanja matičnega mlečka in vitaminov koristni za toženko, ker ji pomagajo pri dvigu njene odpornosti in zagotavljajo boljše počutje, delujejo proti stresu in akutnim obolenjem. Te ugotovitve dokazuje potrdilo terapevtke bioresonance in zdravniško potrdilo toženkine lečeče zdravnice. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno priznalo toženki mesečni znesek 50,00 EUR za plačilo teh nadstandardnih storitev oziroma stroškov.

23. Skupni mesečni stroški toženke tako niso 1.150,00 EUR, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, marveč 1.017,00 EUR. Tožnik ima mesečne dohodke v višini 5.000,00 EUR, njegova žena 3.000,00 EUR, zakonita zastopnica pa od 2.200,00 EUR do 2.300,00 EUR. Kljub obsežnim stikom tožnika s toženko je na zakoniti zastopnici breme vsakodnevnega varstva in vzgoje otroka ter večina prevozov na prostočasne aktivnosti toženke. Tožnik opravlja vse prevoze, povezane s stiki. Ob stikih krije posamezne manjše stroške7, povezane z nakupom obleke in obutve, ima tudi stroške s (šolsko) prehrano toženke, kar je pritožbeno sodišče pri teh postavkah že upoštevalo. Dodatno ima tožnik še dodatno manjše stroške v času stikov: z nakupom stvari za osebno higieno toženke, z nakupom šolskih predmetov in likovnih pripomočkov, za prostočasne aktivnosti, za nakup igrač. Ob upoštevanju vseh teh okoliščin, pritožbeno sodišče ocenjuje, da mora tožnik pokriti 60%, zakonita zastopnica pa 40% mesečnih stroškov toženke, kot jih je ugotovilo pritožbeno sodišče, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za znižanje tožnikove preživninske obveznosti.

24. Pritožbeno sodišče je na ta način upoštevalo, da obseg stikov z vsakim roditeljem utemeljuje ustrezno prilagoditev preživninskega bremena med oba roditelja, pri čemer obseg stikov vpliva na višino preživnine v okviru upoštevanja vseh okoliščin posameznega primera8, hkrati pa tudi, da obseg stikov vpliva na porazdelitev preživninskega bremena med starša, kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, ki neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka9. 25. Tožnik mora plačevati preživnino v denarju, ker drugačen dogovor z zakonito zastopnico toženke ni bil sklenjen, če pa je plačal del preživninskih potreb toženke, se v tem delu njegova preživninska obveznost zmanjša le, če bi zakonita zastopnica toženke odobrila nadomestno izpolnitev10, kar pa v postopku ni bilo zatrjevano, še manj dokazano. Če med pravdnima strankama ni sklenjen dogovor, da bo tožnik poleg plačila denarne preživnine izpolnjeval preživninsko obveznost do toženke še na drug način, potem sodišče ne sme, ob upoštevanju sedaj veljavnega ZZZDR, upoštevati in še manj v sodbi odločiti, da preživninski zavezanec poleg denarne preživnine lahko oziroma mora izpolnjevati preživninsko obveznost tudi na drug način. Preživninski zavezanec ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa bo zagotovil preživljanje otroka na drug način, ker mora preživnino dajati v denarju11. 26. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

27. Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Pritožbeno sodišče je povzelo del sklepa VSRS II Ips 333/2015. 2 Pritožba se sklicuje na sklepa VSRS II DoR 198/2014 in II Ips 34572016. 3 Pritožbeno sodišče je sicer presojalo (ne)utemeljenost priznanih mesečnih izdatkov za toženko, čeprav se na koncu izkaže, da tudi ugotovljeni nižji mesečni stroški preživljanja toženke ne vplivajo na znižanje tožnikove preživninske obveznosti, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. 4 Čeprav tudi takšni problemi brez ustreznega dogovora med roditeljema (obojestranskega popuščanja) lahko prerastejo v osrednji problem, ki lahko negativno vpliva na osebnostni razvoj otroka, kar se kaže tudi že v obravnavanem primeru. 5 Čeprav se bo na koncu izkazalo, da tudi zmanjšani obseg priznanih mesečnih izdatkov toženke ne vpliva na zmanjšanje tožnikove preživninske obveznosti. 6 Glej 18. tč. 7 Večje stroške mora kriti zakonita zastopnica. 8 VSRS sklep II DoR 198/2014. 9 VSRS sklep II Ips 345/2016. 10 VSRS sodba II Ips 218/2011. 11 VSRS sodba II Ips 860/2008.