Jedro

Stroške, nastale, s postopkom zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vedno (ne glede na uspeh predloga ali končni uspeh) plača predlagatelj.

Napačno vročanje ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožba proti sklepu z dne 23. 12. 2009 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi proti zamudni sodbi z dne 10. 4. 2007 se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojene.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je 10. 4. 2007 izdalo zamudno sodbo, zoper katero se je toženka pritožila, hkrati pa je vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Slednjega je sodišče prve stopnje s sklepom 23. 11. 2009 zavrnilo, toženki pa naložilo plačilo stroškov tožnika, nastalih v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (1.969,36 EUR).

(2) Toženka v pritožbi proti zamudni sodbi sodišču očita napačno vročanje. Trdi, da ji tožba ni bila pravilno vročena, s tem pa ji ni bila dana možnost sodelovati v postopku. V času vročanja je bila v Nemčiji, kjer dejansko prebiva, s čimer je bila pošta seznanjena, prav tako pa sosedje, ki jim poštar pošiljke sploh ni poskušal vročiti. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

(3) Toženka se je pritožila tudi proti sklepu, v tej pritožbi pa uveljavlja vse dopustne pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve njenemu predlogu oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zavede v nov postopek. Pritrjuje ugotovitvi sodišča, da je v času vročanja tožbe živela v Nemčiji, nasprotuje pa sklicevanju na povratnico, češ da je poštar pustil obvestilo, kar je v nasprotju z izpovedbo toženkinega brata A. N., ki je v času njene odsotnosti skrbel za dvigovanje njene pošte. Meni, da ni dokazano, da je pošta vedela za njeno bivanje v tujini, ker sosed A. N. ni znal časovno opredeliti tega, kdaj je to povedal poštarju. Toženka se pritožuje se tudi proti odločitvi o stroških, za katere meni, da bi morali deliti usodo vseh drugih za pravdo potrebnih stroškov glede na končni uspeh, sicer pa meni, da znesek stroškov tudi ni preverljiv.

(4) Tožnik na nobeno od pritožb ni odgovoril. (5) Pritožba proti zamudni sodbi je utemeljena, ni pa utemeljena pritožba proti sklepu.

(6) Tožba toženki ni bila pravilno vročena, s čimer ji je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je bila absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. 339. čl. ZPP. V času vročanja tožbe toženki (decembra 2006) je veljal Zakon o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l., št. 26/99) s spremembami A in B (ZPP UPB2). Toženka je prepričljivo dokazala, da je bila vročitev opravljena na naslovu, na katerem dejansko ni živela, čeprav je imela na tem naslovu prijavljeno stalno prebivališče. Pritožbeno sodišče sprejema dejanske ugotovitve prvega sodišča, da je toženka večinoma prebivala v Nemčiji in se le nekaj mesecev na leto zadrževala v Sloveniji, kar je celo tožnik, ki je njen sin, vedel, pri pristojnem upravnem organu pa je bilo tudi zaznamovano, da se začasno nahaja v Nemčiji. To so po ugotovitvah prvega sodišča vedeli tudi sosedje ter pošta. (Ugotovitve, do katerih je prvo sodišče prišlo v postopku zaradi ugotavljanja utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ki zadevajo pravilnost vročanja, pritožbeno sodišče upošteva v smislu 2. odst. 346. čl. ZPP). Ker bi tako vročevalec mogel ugotoviti, da je tožnica odsotna, sosedom pa niti ni poskušal vročiti pošiljke zanjo, je bila vročitev napačna, saj je sta bili kršeni določbi 143. in 140. čl. ZPP (UBB 2).

(7) Zamudno sodbo je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje (1. odst. 354. čl. ZPP), ki naj po kontradiktornem postopku o zadevi ponovno meritorno odloči. (8) Iz razlogov, zaradi katerih je utemeljena pritožba proti zamudni sodbi, je neutemeljena pritožba proti sklepu, s katerim je bil zavrnjen toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Napačno vročanje ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

(9) Neutemeljeno pa se toženka pritožuje tudi proti odločitvi o stroških, saj stroške postopka s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, vedno (ne glede na uspeh predloga ali končni uspeh) plača predlagatelj. V nasprotju s pritožbenim očitkom je v izpodbijanem sklepu navedeno in obrazloženo, kaj predstavlja znesek stroškov (zadnji odstavek na 3. strani in 1. odst. na 4. strani izpodbijanega sklepa). Izračun je pravilen, potrebni stroški pa ustrezno odmerjeni, čemur konkretno pritožnica niti ne oporeka.

(10) Pritožbo toženke proti sklepu je bilo zato treba zavrniti in sklep potrditi, saj tudi kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, v postopku na prvi stopnji ni bilo (2. tč. 365. čl. ZPP).