Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na vprašanje statusa kmetije, ki je predmet dedovanja, po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu, in če je o statusu kmetije že odločeno, je zapuščinsko sodišče na takšno odločbo upravnega organa vezano, če pa upravni organ o statusu kmetije še ni odločil (obravnavani primer), pa mora zapuščinski postopek prekiniti do odločitve pristojnega upravnega organa (prvi odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko 206. člena ZPP in 163. členom ZD). Ker je treba vprašanje statusa kmetije rešiti neodvisno od obstoja spora med dediči (tudi če spora ni), po oceni pritožbenega sodišča ne gre za situacijo, ki jo ureja 210. člen ZD in posledično napotitev dediča na upravni postopek po določbi prvega odstavka 213. člena ZD ni potrebna.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v drugem in tretjem odstavku izreka razveljavi, v prvem odstavku izreka pa spremeni tako, da se doda besedilo: "do odločitve upravnega organa o statusu kmetije, ki je predmet dedovanja". V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in dediča A.B. napotilo, da v roku 30 dni sproži upravni postopek zaradi preveritve, če kmetija, ki je predmet dedovanja, še izpolnjuje pogoje iz 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje dedič A.B. iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04-drugo uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD, Ur. l. SRS št. 15/76 - Ur. l. RS, št. 73/04). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je Upravna enota K. šele 28.11.2000 izdala odločbo št. 32103-313/00-611, s katero je ugotovila, da kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Glede na to, da je J.P. umrl

5.1.1995, kar je pred izdajo upravne odločbe, je po njegovem mnenju jasno, da kmetija ob uvedbi dedovanja ni bila zaščitena. Zaradi tega bi bilo treba uporabiti splošna pravila o dedovanju, ne pa pravila Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Opozarja, da je bilo z odločbo Upravne enote K., št. 032-4/2004 z dne 12.7.2004 odločeno, da se odločba št. 32103-313/00-611 z dne 28.11.2000 odpravi, iz zemljiške knjige izbriše zaznamba zaščitene kmetije ter kmetija izbriše iz registra zaščitenih kmetij. Glede na to meni, da je ugotavljanje pogojev za zaščiteno kmetijo brezpredmetno, napotitveni sklep pa nepotreben.

Sodišče lahko in mora odločiti na podlagi razpoložljivih podatkov. Ni sporno, da kmetija ob smrti zapustnika ni bila zaščitena in da tudi danes ni zaščitena.

Pritožba je delno utemeljena.

Vprašanje, ali je kmetija, ki je predmet dedovanja po pok. J. P. zaščitena kmetija, je v tem postopku prejudicialno vprašanje (prvi odstavek 13. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Za dedovanje zaščitenih kmetij namreč velja poseben režim dedovanja, ki se razlikuje od splošnega, zlasti zaradi izpeljave načela nedeljivosti kmetij, ki prihaja najbolj do izraza v določbi, da deduje zaščiteno kmetijo praviloma samo en dedič in načela, da se dediču zaščitene kmetije omogoči prevzem kmetije pod pogoji, ki ga preveč ne obremenjujo. Dedovanje zaščitenih kmetij je urejeno v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev - ZDKG (Ur. l. RS, št. 70/95 - 54/99), tako, da se splošni predpis - ZD uporablja samo za tista vprašanja, ki v ZDKG niso (ali niso drugače) urejena. Odločanje o statusu zaščitene kmetije sodi v pristojnost upravnih organov (4. člen ZDKG in prehodna določba 25. člena ZDKG). Po oceni pritožbenega sodišča mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na vprašanje statusa kmetije, ki je predmet dedovanja, po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem upravnem organu, in če je o statusu kmetije že odločeno, je zapuščinsko sodišče na takšno odločbo upravnega organa vezano, če pa upravni organ o statusu kmetije še ni odločil (obravnavani primer), pa mora zapuščinski postopek prekiniti do odločitve pristojnega upravnega organa (prvi odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko 206. člena ZPP in 163. členom ZD). Ker je treba vprašanje statusa kmetije rešiti neodvisno od obstoja spora med dediči (tudi če spora ni), po oceni pritožbenega sodišča ne gre za situacijo, ki jo ureja 210. člen ZD in posledično napotitev dediča na upravni postopek po določbi prvega odstavka 213. člena ZD ni potrebna. Pritožbeni očitek, da napotitev na upravni postopek ni potrebna, je torej utemeljen.

Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje o dedovanju kmetije odločiti po splošnih predpisih in da prekinitev sploh ni potrebna, pa ni utemeljen iz razloga, ker o statusu kmetije očitno še ni odločeno. Iz sklepa Upravne enote K., št. 32103-8/2004 z dne

20.8.2004 (list. št. 82a in 82b) namreč izhaja, da postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo po določbi 25. člena ZDKG še ni zaključen. Ker torej vprašanje izpolnjevanja pogojev zaščitene kmetije po 2. členu ZDKG (in ne po določbah v času uvedbe dedovanja veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - ZDKZKG, Ur.l. SRS, št. 26/73 z nadaljnjimi spremembami, na katerega se sklicuje pritožba) na matičnem področju še ni rešeno, je izpodbijani sklep v delu o prekinitvi zapuščinskega postopka pravilen (prvi odstavek 13. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP in 163. členom ZD).

Zmotna uporaba določb 210. in 213. člena ZD predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZD. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v drugem in tretjem odstavku izreka, v prvem odstavku pa spremenilo, tako da je trajanje prekinitve zapuščinskega postopka omejilo do odločitve upravnega organa o statusu kmetije (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ostalem je, ker so drugi pritožbeni očitki neutemeljeni in ker ni po uradni dolžnisti upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka

365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).