Jedro

Ob upoštevanju izjem, ki jih dopušča 9. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da se priči prizna strošek kilometrine. Izguba časa, povezana s potovanjem na sodišče in nazaj, če bi priča potovala z avtobusom ali vlakom, bi bila bistveno večja od potovanja z osebnim vozilom in zato neprimerna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči A. A. priznalo povračilo potnih stroškov v višini 126,00 EUR, toženi stranki pa naložilo, da je ta znesek dolžna plačati na bančni račun priče. 2. Proti temu sklepu se pritožujejo tožniki. Menijo, da je napačen in nezakonit, ker je sodišče priči priznalo povračilo potnih stroškov na relaciji Maribor - Kranj - Maribor v višini kilometrine ter stroška tedenske vinjete. Pri tem je napačno navedlo, da ne obstaja direktna avtobusna oziroma železniška povezava med Mariborom in Kranjem ter napačno upoštevalo okoliščino povezave s prestopanjem kot upravičen razlog za povrnitev stroškov uporabe lastnega vozila, ker naj bi priči povzročila preveliko izgubo časa. Na tej relaciji obstajata železniška in avtobusna povezava, ki potekata skozi glavno avtobusno oziroma železniško postajo v Ljubljani, na kateri je potrebno prestopiti. Po mnenju pritožbe bi priča glede na pogostost odhodov avtobusov oziroma vlakov na navedeni relaciji ter ob upoštevanju vsakodnevne jutranje prometne konice na avtocesti, za prihod na sodišče 3. 10. 2019 ob 10. uri, z javnim prevoznim sredstvom potrebovala približno enako časa (tri ure) kot z lastnim prevoznim sredstvom (2 uri 30 minut). Glede na določbo drugega odstavka 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku je priča upravičena le do povrnitve stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v prvem odstavku 242. člena določa, da ima priča med ostalim pravico do povračila potnih stroškov. Podrobnejša pravila za odmero potnih stroškov priči ureja Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik)1 v določbah 4. do 9. člena.

5. Za pritožnike je sporna odločitev o priznanju stroškov priči za prevožene kilometre, namesto stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. Po določbi prvega in drugega odstavka 9. člena Pravilnika se stroški za prevožene kilometre povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo. Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo ne vozi ob primernem času, ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičena vzroka opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom. Kot izhaja iz podatkov v spisu in ugotovitev prvostopenjskega sodišča v sklepu, je bila priča A. A. vabljena na narok za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Kranju 3. 10. 2019 ob 10. uri, kamor je morala priti iz Maribora. Razdalja med krajem prebivališča priče in sedežem sodišča znaša približno 150 kilometrov.

6. Res je, kot navaja pritožba, da obstaja avtobusna oziroma železniška povezava med obema krajema s prestopanjem v Ljubljani. Vendar pa ob upoštevanju izjem, ki jih dopušča 9. člen Pravilnika, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov za trditve o napačnem stališču izpodbijanega sklepa, da se priči prizna strošek kilometrine. Pravilna je ocena prvostopenjskega sodišča, da bi bila izguba časa, povezana s potovanjem na sodišče in nazaj, če bi priča potovala z avtobusom ali vlakom, bistveno večja od potovanja z osebnim vozilom in zato neprimerna. Tožniki so kot najboljšo možnost javnega prevoza navedli vlak in pritožbi priložili vozni red Slovenskih železnic, iz katerega izhaja, da naj bi imela priča v oktobru 2019 možnost prevoza z vlakom iz Maribora zjutraj ob 5.45 uri, s prestopom v Ljubljani in prihodom v Kranj ob 8.57, kar pomeni 3 ure in 12 minut, a le, če se ne upošteva splošno znano dejstvo o zamudah pri prevozih z vlakom. Pri tem tudi ni vštet čas za prihod priče na Železniško postajo v Mariboru ter razdaljo od Železniške postaje Kranj do sedeža sodišča, ki znaša približno 1,6 kilometra. Prevoz z lastnim osebnim vozilom je časovno občutno krajši (1 ura 44 minut), voznik pa ima možnost, da se izogne jutranji prometni gneči v Ljubljani tudi tako, da pelje preko Kamnika.2

7. Pritožbeni razlogi zato niso podani. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

1 Uradni list RS, št. 15/2003, 32/2013. 2 Vpogled v podatke https://www.google.com/maps/.