Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da revidentka pravice do vdovske pokojnine po prej veljavnih predpisih ni pridobila, ne more pridobiti te pravice na podlagi 392. člena ZPIZ-1. Revidentkina zahteva pa tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje dela vdovske pokojnine po novem ZPIZ-1 (110. člen).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločba tožene stranke z dne 17. 4. 2008 spremeni tako, da se pritožbi tožnice ugodi in se ji prizna pravica do plačila dela vdovske pokojnine še za obdobje od 10. 5. 2007 do 30. 9. 2007 in od 1. 5. 2008 dalje (odločba tožene stranke z dne 23. 11. 2007). Z odločbo z dne 23. 11. 2007 je tožena stranka tožnici priznala pravico do izplačila dela vdovske pokojnine od 1. 10. 2007 dalje. Z revizijo, ki je bila vsebovana v isti odločbi o zavrnitvi tožničine pritožbe z dne 17. 4. 2008, pa je izplačevanje dela vdovske pokojnine ustavila. Tožnica je ob smrti moža 3. 2. 1989 dopolnila 38 let starosti, ob prenehanju prejemanja družinske pokojnine s strani M. A. 30. 9. 1994 pa 44 let, zato ni izpolnila starostnega kriterija za pridobitev vdovske pokojnine po ZPIZ/83 oziroma ZPIZ/92. Ob moževi smrti bi namreč morala imeti vsaj 40 let. 2. Sodišče druge stopnje je sprejelo dejanske razloge, tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da pravilno pravno podlago za zavrnitev tožničinega zahtevka sicer predstavlja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji), vendar sklicevanje sodišča prve stopnje na predhodno veljavne zakone ne vpliva na zakonitost odločitve. Tožnica ni dokazala izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po prvem odstavku 110. člena ZPIZ-1. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni prepričana v materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe. V upravnem postopku je bilo odločeno v tožničino škodo, ko je pritožbeni organ odločal o njeni pritožbi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revidentka v svojih navedbah ne opredeli določno, zakaj se ne strinja z uporabljeno materialnopravno podlago, ampak samo navede, da ni prepričana v pravilnost uporabe. Glede na dejanske ugotovitve, da je bila revidentka ob smrti moža 3. 2. 1989 stara 38 let in da je hči prenehala prejemati družinsko pokojnino 30. 9. 1994, ko je bila revidentka stara 44 let, na podlagi takrat veljavne pokojninske zakonodaje ni bila upravičena do vdovske pokojnine (63. člen ZPIZ/83 in 72. člen ZPIZ/92). V prvem odstavku 392. člena ZPIZ-1 je glede varstva pričakovanih pravic določeno, da lahko osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, uveljavijo to pravico po navedenih predpisih, tudi po tem dnevu. Citirana določba varuje zavarovance, ki so pridobili pravico po starih predpisih, niso pa je tedaj tudi uveljavljali. Ker je bilo ugotovljeno, da revidentka pravice do vdovske pokojnine po prej veljavnih predpisih ni pridobila, ne more pridobiti te pravice na podlagi 392. člena ZPIZ-1. Revidentkina zahteva pa tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje dela vdovske pokojnine po novem ZPIZ-1 (110. člen).

7. Revizija neutemeljeno zatrjuje kršitev prepovedi reformatio in peius pri odločanju o revidentkini pritožbi v upravnem postopku. V skladu s četrtim odstavkom 254. člena ZPIZ-1 se odloči o reviziji in pritožbi z isto odločbo, če je zoper odločbo območne enote zavoda vložena pritožba. Tako je ravnala tožena stranka v obravnavani zadevi, ko je v isti odločbi z dne 17. 4. 2008 zavrnila tožničino pritožbo, v reviziji pa ugotovila, da nima pravice do izplačila dela vdovske pokojnine in da se ji izplačevanje le-te ustavi (2. in 3. točka izreka). Po drugem odstavku 255. člena ZPIZ-1 se v reviziji lahko odločba prve stopnje potrdi, spremeni, odpravi ali razveljavi. Tožena stranka je tako spremenila odločbo na podlagi revizije in ne zaradi vložene pritožbe, zato tožena stranka v pritožbenem postopku ni odločila v revidentkino škodo.

8. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče v dovoljenem delu revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.